Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ, ki zagotavlja varstvo pred diskriminacijo vsakemu posamezniku ali pravnim osebam, ne glede na katero koli osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih. Pravna podlaga za njegovo delovanje je opredeljena z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD). Za razliko od Varuha človekovih pravic pristojnosti Zagovornika načela enakosti segajo ne samo na področje javnega, temveč tudi na področje zasebnega sektorja. Pomemben del njegovih pristojnosti je izvajanje neodvisnih študij, raziskav, analiz, objavljanje neodvisnih poročil in sestavljanje priporočil ter izmenjava razpoložljivih informacij s sorodnimi evropskimi organi za načelo enakosti.

Zgodovina institucije

Državni zbor je 21. aprila 2016 sprejel Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki zagotavlja pravno podlago za nastanek novega neodvisnega in samostojnega organa Zagovornika načela enakosti. S takšno ureditvijo se je Republika Slovenija približala zahtevam evropskega pravnega reda. Pred sprejemom Zakona o varstvu pred diskriminacijo je bil zaradi neusklajenosti slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije na tem področju proti državi Sloveniji formalno uveden postopek kršitve prava Evropske unije – pisni opomin Evropske komisije: kršitev št. 2014/2093.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo je stopil v veljavo 24. maja 2016. Z izvolitvijo v Državnem izboru, 25. oktobra 2016, je organ dobil svojega predstojnika, ki je naslednji dan, s sklepom Mandatno volilne komisije Državnega zbora, nastopil funkcijo. Za predstojnika je bil imenovan sociolog Miha Lobnik.

Zagovornik načela enakosti je Državni zbor v času vzpostavljanja organa večkrat opozoril, da za učinkovito izvajanje Zakona o varstvu pred diskriminacijo organ potrebuje ustrezna sredstva in primerljivo število kadrov z drugimi državnimi organi

Naloge Zagovornika načela enakosti

Zagovornik načela enakosti diskriminiranim osebam zagotavlja neodvisno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic s svetovanjem in pravno pomočjo v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo, opravlja naloge inšpekcijskega nadzora na področju varstva pred diskriminacijo in sodeluje v sodnih postopkih zaradi diskriminacije, tako da diskriminirano osebo zastopa ali pa jo spremlja v sodnih postopkih. Zagovornik načela enakosti lahko vloži tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov.

Osebne okoliščine

Osebne okoliščine so različne prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statusi, ki so trajno in nerazdružljivo povezani z določeno osebo, njeno osebnostjo in identiteto, ali pa jih oseba ne spreminja zlahka ter na podlagi katerih se oblikujejo različne skupine oseb in odnosi njihove pripadnosti tem skupinam. Osebne okoliščine so:

Spol
Narodnost
Rasa ali etnično poreklo
Jezik
Versko prepričanje
Invalidnost
Starost
Spolna usmerjenost
Spolna identiteta
Spolni izraz
Družbeni položaj
Premoženjsko stanje
Izobrazba
Drugo

Področja diskriminacije

Zakon o varstvu pred diskriminacijo opredeljuje področja družbenega življenja, na katerih je v skladu s pravom Evropske unije zagotovljeno enako obravnavanje oziroma prepoved diskriminacije. Področja družbenega življenja na katerih poteka varstvo pred diskriminacijo so:

pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica (vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem)
dostop do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso
zaposlitveni pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami
članstvo in vključevanje v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali v vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije
socialna zaščita, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom
socialne ugodnosti
vzgoja in izobraževanje
dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi

Oblike diskriminacije

Za obstoj diskriminacije ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati; dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo. Varstvo pred diskriminacijo je s predlogom zakona zagotovljeno tudi osebam, ki so kakorkoli (pravno ali dejansko) povezane z osebo z določeno osebno okoliščino (npr. zakonec, sorodnik) in osebam, ki so diskriminirane iz razloga, ker jim je pripisana določena osebna okoliščina, ki je sicer nimajo. Oblike diskriminacije so:

posredna diskriminacija
neposredna diskriminacija
nadlegovanje
spolno nadlegovanje
navodila za diskriminacijo
pozivanje k diskriminaciji
javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb zaradi osebnih okoliščin
viktimizacija

Hujše oblike diskriminacije so:

večkratna diskriminacija
množična diskriminacija
dolgotrajna, ponavljajoča se diskriminacija
diskriminacija s težko popravljivimi posledicami
diskriminacija v razmerju do otrok
diskriminacija v razmerju do drugih slabotnih oseb
podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji

Pravne podlage Republike Slovenije na področju zagotavljanja enakih možnosti in varstva pred diskriminacijo:

Glej tudi

Zunanje povezave

Uradna stran Zagovornika načela enakosti