Zadnjica (dolina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dolina Zadnjica s prelazom Luknja na levi, masivom Triglava v sredini in ostenjem Kanjavca na desni

Dolina Zadnjica (domačini jo poimenujejo Zajenca) je ena najbolj značilno ledeniško preoblikovanih dolin v Sloveniji. Leži v Triglavskem narodnem parku, med Trento in zahodnima stenama Triglava ter Kanjavca.

Geografski opis[uredi | uredi kodo]

Dolina Zadnjice se, pri vasi Na Logu, odcepi od doline Soče. Zajeda se globoko v osrčje Triglavskega pogorja. Omejujejo jo vrhovi: Zadnjiški Ozebnik (2083 m), Vršac (2194 m), Kanjavec (2569 m), Triglav (2864 m) in visoki Kriški podi z okoliškimi vrhovi. Prepadna ostenja nad dolino imajo največjo višinsko razliko v Julijskih Alpah. Tu se dvigata 1400 m visoki steni Kanjavca in Vršaca, le nekoliko stran so jugozahodna pobočja Triglava. V zatrep doline Zadnjice se s prelaza Luknja (1758 m) spušča divja grapa Korita.

Zadnjica spada med najbolj divja območja v Julijskih Alpah. Tu v skalnih pobočjih vidimo poleg poraščenih rebri, zglajenih žlebov in snežnih krnic, tudi police in stene, ki padajo v zatrep doline. Ta ostenja so raj za gamse, in kozoroge; alpski kozorog je bil tu naseljen leta 1964, od koder se je razširil po Julijskih Alpah.

V dolini tečeta Beli potok in Krajcarica (poimenovana tudi Zadnjica), ki združena predstavljata najbolj vodnat pritok Soče v Trenti.

Pomen v turizmu[uredi | uredi kodo]

V dolini Zadnjica lahko vsak pohodnik doživi del alpskega sveta od cvetja, živali, gora do slapov in plazov, ki pomladi grmijo v dolino.

Ta dolina izjemnih razgledov se ponaša z odličnimi izhodišči na navidez nedostopne vrhove. Zatrep doline je izhodišče za vzpon na Triglav preko Doliča in obisk Doline Triglavskih jezer preko Prehodavcev.

Tudi izkušeni plezalci lahko najdejo zadovoljstvo v stenah Kanjavca in Vršaca.

Na seznam naravnih vrednot državnega pomena so uvrščene:

  • potok Krajcarica (hidrološka, geomorfološka, zoološka), njeni izviri (hidrološka) in njena korita (hidrološka, geomorfološka),
  • grbinasti travniki v Zadnjici (geomorfološka).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stanko Klinar (1991); Sto slovenskih vrhov; NUK 914.971.2(234.3)
  • dr. Drago Pelko, dr. Milan Oražen Adamič; Slovenija pokrajine in ljudje
  • Andrej Stritar (2003); 111 izletov po slovenskih gorah; ISBN 961-6027-34-4
  • Marjan Krušič (1996); Slovenija turistični vodnik; NUK 914.971.2(0369

Koordinati: 46°22′59″N 13°46′12″E / 46.3831°N 13.77°E / 46.3831; 13.77