Zadnjica (dolina)
| Zadnjica | |
|---|---|
| Zajenca | |
 Dolina Zadnjica s prelazom Luknja na levi, masivom Triglava v sredini in ostenjem Kanjavca na desni | |
  Zadnjica | |
| Geologija | |
| Tip | ledeniška dolina |
| Geografija | |
| Država |  Slovenija |
| Meji na | Trenta, Triglav, Kanjavec |
| Reke | Beli potok in Krajcarica |
Dolina Zadnjica (domačini jo poimenujejo Zajenca) je ena najbolj značilno ledeniško preoblikovanih dolin v Sloveniji. Leži v Triglavskem narodnem parku, med Trento in zahodnima stenama Triglava ter Kanjavca.
Geografski opis
[uredi | uredi kodo]Dolina Zadnjice se, pri vasi Na Logu, odcepi od doline Soče. Zajeda se globoko v osrčje Triglavskega pogorja. Omejujejo jo vrhovi: Zadnjiški Ozebnik (2083 m), Vršac (2194 m), Kanjavec (2569 m), Triglav (2864 m) in visoki Kriški podi z okoliškimi vrhovi. Prepadna ostenja nad dolino imajo največjo višinsko razliko v Julijskih Alpah. Tu se dvigata 1400 m visoki steni Kanjavca in Vršaca, le nekoliko stran so jugozahodna pobočja Triglava. V zatrep doline Zadnjice se s prelaza Luknja (1758 m) spušča divja grapa Korita.
Zadnjica spada med najbolj divja območja v Julijskih Alpah. Tu v skalnih pobočjih vidimo poleg poraščenih reber, zglajenih žlebov in snežnih krnic, tudi police in stene, ki padajo v zatrep doline. Ta ostenja so raj za gamse, in kozoroge; alpski kozorog je bil tu naseljen leta 1964, od koder se je razširil po Julijskih Alpah.
V dolini tečeta Beli potok in Krajcarica (poimenovana tudi Zadnjica), ki združena predstavljata najbolj vodnat pritok Soče v Trenti.
Pomen v turizmu
[uredi | uredi kodo]V dolini Zadnjica lahko vsak pohodnik doživi del alpskega sveta od cvetja, živali, gora do slapov in plazov, ki pomladi grmijo v dolino.
Ta dolina izjemnih razgledov se ponaša z odličnimi izhodišči na navidez nedostopne vrhove. Zatrep doline je izhodišče za vzpon na Triglav preko Doliča in obisk Doline Triglavskih jezer preko Prehodavcev.
Tudi izkušeni plezalci lahko najdejo zadovoljstvo v stenah Kanjavca in Vršaca.
Na seznam naravnih vrednot državnega pomena so uvrščene:
- potok Krajcarica (hidrološka, geomorfološka, zoološka), njeni izviri (hidrološka) in njena korita (hidrološka, geomorfološka),
- grbinasti travniki v Zadnjici (geomorfološka).
Viri
[uredi | uredi kodo]
- Stanko Klinar (1991); Sto slovenskih vrhov; NUK 914.971.2(234.3)
- dr. Drago Perko, dr. Milan Orožen Adamič; Slovenija pokrajine in ljudje
- Andrej Stritar (2003); 111 izletov po slovenskih gorah; ISBN 961-6027-34-4
- Marjan Krušič (1996); Slovenija turistični vodnik; NUK 914.971.2(0369