Yuval Noah Harari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Yuval Noah Harari
Harari (2022)
Izvirno imeיובל נח הררי
Rojstvoיובל נח הררי
24. februar 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2] (47 let)
Kirjat Ata[d]
BivališčeMesilat Zion, Izrael
Narodnostizraelska
Področjazgodovina
UstanoveHebrejska univerza v Jeruzalemu
Alma materHebrejska univerza v Jeruzalemu
Jesus College, Oxford
DisertacijaHistory and I: War and the Relations between History and Personal Identity in Renaissance Military Memoirs, c. 1450–1600 (2002)
Mentor doktorske
disertacije
Steven J. Gunn
Poznan poSapiens, kratka zgodovina človeštva
Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti
VpliviJared Diamond
Frans de Waal
Podpis
Spletna stran
ynharari.com

Yuval Noah Harari (hebrejsko יובל נח הררי), izraelski zgodovinar, mislec in pisatelj,[3] * 24. februar 1976, Kiryat Ata, Izrael.

Je profesor zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, doktoriral je na oxfordski univerzi.[3] Je avtor svetovnih uspešnic Sapiens, kratka zgodovina človeštva (2011 v hebrejščini, 2014 v angleščini), Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti (2016) in 21 nasvetov za 21. stoletje (2018). V svojih knjigah raziskuje svobodno voljo, zavest in inteligenco.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Harari se je rodil leta 1976 v izraelskem mestu Kiryat Ata in odraščal v posvetni družini[4] libanonskega in zahodnoevropskega porekla v mestu Haifa.[5] Harari je razkrit homoseksualec;[6] svojega moža Itzika Yahava je spoznal leta 2002.[7][8] Yahav je tudi Hararijev osebni menedžer.[9] Civilno sta se poročila v Torontu v Kanadi.[10] Par živi v mošavu, kooperativnem kmetijskem naselju, imenovanem Mesilat Zion, v bližini Jeruzalema.[11][12][13]

Harari pravi, da je meditacijska tehnika vipasana, s katero se je začel ukvarjati leta 2000 v Oxfordu, spremenila njegovo življenje.[14][15] Izvaja jo po dve uri vsak dan; eno uro pred začetkom in eno uro po koncu delovnega dne.[16] Vsako leto izvaja vsaj 30-dnevno meditacijsko kuro v tišini in brez knjig ali družbenih omrežij.[17][18][19] Je tudi pomožni učitelj meditacije.[20] Knjigo Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti je posvetil svojemu učitelju meditacije, N. S. Goenki, za katerega pravi, da ga je naučil pomembnih stvari in da brez petnajstletnega izvajanja vipasane ne bi zmogel fokusa, miru in vpogleda, pomembnega za pisanje omenjene knjige.[21] Meditacijo razume kot način raziskovanja.[19]

Je vegan in pravi, da je to posledica njegovega raziskovanja, vključno z njegovim mnenjem, da mlečna industrija trga vez med kravo in njenim mladičem, teletom.[5][22] Januarja 2019 je povedal, da še vedno nima pametnega telefona.[23]

Akademska kariera[uredi | uredi kodo]

Harari se je po študiju zgodovine najprej med letoma 1993 in 1998 na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu specializiral za srednjeveško zgodovino in vojaško zgodovino. Doktoriral je leta 2002 pod mentorstvom Stevena J. Gunna oxfordski univerzi Jesus College. Postdoktorski študij zgodovine je obiskoval med letoma 2003 in 2005 kot štipendist fundacije Yad Hanadiv Fellow.[24] Objavil je številne knjige in članke. Sedaj se specializira za zgodovino sveta in makrozgodovinske procese.

Knjige[uredi | uredi kodo]

Njegova prva knjižna uspešnica Sapiens, kratka zgodovina človeštva je leta 2011 izšla v hebrejščini, leta 2014 v angleščini, nato pa so sledili prevodi v več kot 45 jezikov,[25] vključno s slovenščino.[26] Knjiga opisuje vso zgodovino sveta, od evolucije Homo sapiensa v kameni dobi, do političnih in tehnoloških revolucij v 21. stoletju. Hebrejska izdaja je postala knjižna uspešnica v Izraelu ter požela veliko zanimanja med splošno javnostjo, s čimer je Harari postal slavna oseba.[27]

Knjigo Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti je izdal leta 2016, v njej pa raziskuje možnosti prihodnosti Homo sapiensa.[28] Napiše, da bo človeštvo v prihodnosti z veliko verjetnostjo vlagalo znatne napore v to, da bi doseglo srečo, nesmrtnost in božansko moč.[29]

Hararijeva najnoveška knjiga 21 nasvetov za 21. stoletje se osredotoča bolj na trenutne težave človeštva.[30][31][32] Izšla je 30. avgusta 2018,[33][34] prevod v slovenščino pa je izšel leta 2019.[35]

Izdane knjige[uredi | uredi kodo]

  • 21 nasvetov za 21. stoletje (21 Lessons for the 21st Century) (2018: London, Jonathan Cape; 2019 prevod v slovenščino), ISBN 1787330672
  • Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti (Homo Deus: A Brief History of Tomorrow) (2016; 2017 prevod v slovenščino), ISBN 978-1910701881
  • Sapiens, kratka zgodovina človeštva (Sapiens: A Brief History of Humankind) (2011 v hebrejščini; 2014 v angleščini: London, Harvill Secker; 2014 prevod v slovenščino), ISBN 978-006-231-609-7
  • The Ultimate Experience: Battlefield Revelations and the Making of Modern War Culture, 1450–2000 (Houndmills: Palgrave-Macmillan, 2008),[36] ISBN 978-023-058-388-7
  • Special Operations in the Age of Chivalry, 1100–1550 (Woodbridge: Boydell & Brewer, 2007), ISBN 978-184-383-292-8
  • Renaissance Military Memoirs: War, History and Identity, 1450–1600 (Woodbridge: Boydell & Brewer, 2004), ISBN 978-184-383-064-1

Članki[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. LibraryThing — 2005.
  2. Munzinger Personen
  3. 3,0 3,1 https://www.delo.si/sobotna/kmetijska-revolucija-je-bila-ena-najslabsih-odlocitev-v-zgodovini-clovestva.html, vpogled: 27. 6. 2019.
  4. Les prédictions de Yuval Noah Harrari, L'arche magazine
  5. 5,0 5,1 Cadwalladr, Carole (5. julij 2015). »Yuval Noah Harari: The age of the cyborg has begun – and the consequences cannot be known«. The Guardian. Pridobljeno 2. novembra 2016.
  6. Anthony, Andrew (9. marec 2017). »Yuval Noah Harari: 'Homo sapiens as we know them will disappear in a century or so'«. The Guardian. Pridobljeno 5. marca 2019.
  7. Adams, Tim (27. avgust 2016). »Yuval Noah Harari: 'We are acquiring powers thought to be divine'«. the Guardian. Pridobljeno 17. marca 2018.
  8. »Fast Talk / The Road to Happiness«. Haaretz. 25. april 2012. Pridobljeno 17. marca 2018.
  9. »זה ייגמר בבכי: סוף העולם לפי יובל נח הררי«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. septembra 2017. Pridobljeno 17. marca 2018.
  10. Nevatia, Shreevatsa (14. oktober 2015). »Sadly, superhumans in the end are not going to be us«. Mumbai Mirror. The Times Group. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2018. Pridobljeno 17. marca 2018.
  11. »Fast Talk The Road to Happiness«. Haaretz. 25. april 2017.
  12. Appleyard, Bryan (31. avgust 2014). »Asking big questions«. thesundaytimes.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2016. Pridobljeno 25. julija 2015.
  13. Reed, John (5. september 2014). »Lunch with the FT: Yuval Noah Harari«. ft.com. Pridobljeno 25. julija 2015.
  14. »Yuval Harari, author of "Sapiens," on AI, religion, and 60-day meditation retreats«. Pridobljeno 17. marca 2018.
  15. Adams, Tim (27. avgust 2016). »Yuval Noah Harari: 'We are quickly acquiring powers that were always thought to be divine'« – prek The Guardian.
  16. »How Humankind Could Become Totally Useless«. Time. Pridobljeno 17. marca 2018.
  17. »Interview - Yuval Harari« (PDF). The World Today. Chatham House. Oktober–november 2015. str. 30–32. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. decembra 2017. Pridobljeno 17. marca 2018.
  18. »Yuval Noah Harari, Sapiens and the age of the algorithm«. The Australian. Josh Glancy. 3. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2016.
  19. 19,0 19,1 »Fast Talk The Road to Happiness«. 25. april 2017 – prek Haaretz.
  20. »The messenger of inner peace: Satya Narayan Goenka; New Appointments«. Vipassana Newsletter 23 (12). Vipassana Research Institute. 17. december 2013. Pridobljeno 17. marca 2018.
  21. Homo Deus, dedication and Acknowledgements p426
  22. »Interview With Yuval Noah Harari: Masters in Business (Audio)«. Pridobljeno 17. marca 2018.
  23. »# 68 -- Reality and the Imagination«. Waking Up podcast. Sam Harris. 19. marec 2017. Pridobljeno 17. marca 2018.
  24. »CV at The Hebrew University of Jerusalem«. 2008.
  25. Payne, Tom (26. september 2014). »Sapiens: a Brief History of Humankind by Yuval Noah Harari, review: 'urgent questions'«. The Telegraph. Pridobljeno 29. oktobra 2014.
  26. https://www.bukla.si/avtor/?name=yuval%2Bnoah%2Bharari, vpogled: 27. 6. 2019.
  27. Fast talk / The road to happiness, in Haaretz, 25. 4. 2012
  28. Runciman, David (24. avgust 2016). »Homo Deus by Yuval Noah Harari review – how data will destroy human freedom«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 20. oktobra 2017.
  29. Harari, Yuval Noah (2016). Homo Deus: A Brief History of Tomorrow. London: Vintage. str. 75. ISBN 9781784703936. OCLC 953597984.
  30. Lewis, Helen (15. avgust 2018). »21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari review – a guru for our times?«. the Guardian (v angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2018.
  31. Russell, Review by Jenni (19. avgust 2018). »Review: 21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari — chilling predictions from the author of Sapiens« (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 25. avgusta 2018.
  32. »Can mindfulness save us from the menace of artificial intelligence?«. Evening Standard (v britanski angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2018.
  33. »Yuval Noah Harari's 21 Lessons for the 21st Century is a banal and risible self-help book«. New Statesman.
  34. »Book review: Is '21 Lessons for the 21st Century' another hit for Yuval Noah Harari«. The National (v angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2018.
  35. https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/etnologija-in-antropologija/21-nasvetov-za-21-stoletje.html, vpogled: 27. 9. 2019.
  36. 36,0 36,1 »Yuval Harari – YN Harari – Prof. Yuval Noah Harari – Official Site – Sapiens: A Brief History of Humankind«.