YF-23 Black Widow II

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
YF-23 Black Widow II
Northrop YF-23 DFRC.jpg
YF-23: spredaj Gray Ghost, zadaj Black Widow II
Opis
Tip: lovec prestreznik
Posadka: 1 pilot
Prvi polet: leta 1990
Uvedeno v službo: letalo ni prišlo vuporabo
Proizvajalec: Northrop/McDonnell Douglas
Mere
Dolžina: 20,6m
Razpon kril: 13,3 m
Višina: 4,3 m
Površina kril: 13,30 m2
Teže
Prazno: 14,940 kg
Opremljeno: 23,327 kg
MTOW: 29,029 kg
Gorivo: 10,900 kg
Pogon
Motor: 2x GE YF-120 ali 2x PW YF-119
Pospešna sila: 277 kN
Zmogljivost
Največja hitrost: 2,240 km/h
Mach hitrost: 1,8 M
Bojni dolet: neznan
Najdaljši dolet: 1440 km
Operativna višina: 19,800 m
Hitrost vzpona: neznano
Obremenitev kril: neznano
Razmerje pospešek/teža: 1,88
Oborožitev
Topovi: M-61A1
Topovi: -II-
Bojni tovor: na krilu= 253kg/m2
Drugo: 2 x AIM-9M in 4 x AIM-120
Uporaba
letalo ni prišlo v uporabo

YF-23 Black Widow II je bilo ameriško prototipno letalo.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Po več kot dveh desetletjih operativne uporabe letala F-15 Eagle, so se ZDA (oz. Vojno letalstvo ZDA – USAF) odločile, da ga zamenjajo z bolj zmogljivim, ker ni več konkurenčno letalom MiG-29 in Su-27. Natečaj so razpisali leta 1981. Leta 1985 so se proizvajalci razdelili v dve skupini. V prvi sta bila Northrop in McDonnell Douglas, v drugi pa Lockheed Martin, Boeing in General Dynamics. V prvi skupini je nastalo letalo z oznako YF-23.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Projekt se je imenoval ATF (advanced tactical fighter). 31 decembra 1986 sta bili obe ekipi podprti z 691 milijoni dolarjev. Za ta denar je morala vsaka skupina izdelati dva prototipa. Obe skupini je čakalo težko delo, saj so ZDA želele najsodobnejše letalo, ki bi, tako kot letalo F-15, preseglo zmogljivosti takrat narejenih letal. Natečaj je temeljil na manevrsko zelo zmogljivem letalu, doseganju nadzvočne hitrosti brez dodatnega zgorevanja in slabi radarski opaznosti. Obe skupini sta že imeli izkušnje s tehnologijo stealth (slaba radarska opaznost). Northrop je izdelal »nevidni« bombnik B-2, Lockheed Martin pa »nevidni bombnik« F-117A. Northrop je imel rahlo prednost v aerodinamiki letala, druga skupina pa boljši izpušni sistem, ki je vseboval tudi premično šobo. Obe skupini sta izdelali letali do leta 1990. Northrop in McDonnell Douglas sta naredila dve izpeljanki letala YF-23. Ena izpeljanka je bila opremljena z dvema motorjema Pratt & Whitney F119, druga pa z motorjema General Electric F120. Slednji se je na preskusih izkazal za učinkovitejšega. Leta 1991 se je projekt ATF zaključil. Vendar zmagovalca natečaja nista bila Northrop in McDonnell Douglas, ampak nasprotna skupina, ki je predstavila letalo YF-22.

Poslednji dom letala YF-23[uredi | uredi kodo]

Obe letali YF-23 sta po pogodbi pripadali ZDA. Vendar se ZDA niso odločile za nadaljnje preizkušanje letal, zato sta letali končali v vojaškem muzeju. Prvo letalo YF-23A »Black Widow II« PAV-1 (S/N 87-800) je na ogled v Nacionalnem muzeju USAF (Dayton, Ohio); drugo letalo YF-23A »Gray Ghost« PAV-2 (S/N 87-801) pa je v Western Museum of Flight (Zamperini Field, Torrance, California).


Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Letalo YF-23 Black Widow II so poimenovali po letalu P-61 Black Widow.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]