Wikipedija:WikiProjekt Filozofija/Poročilo 2015-16

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Poročilo Wikiprojekt filozofija 2015/16 in vabilo za nov projekt 2016/17[uredi kodo]

Na slovenski Wikipediji poteka zdaj že vsakoletna dejavnost pisanja člankov s področja filozofije in širše humanistike Wikiprojekt filozofija. V Wikiprojektu so v šolskem letu 2015/16 sodelovali dijaki dveh gimnazij: Gimnazija Bežigrad pod mentorstvom Janija Kovačiča in Gimnazija Ilirska Bistrica v okviru ŠC Postojna pod mentorstvom Gorazda Brneta. Kljub samo dvema sodelujočima šolama smo zbrali, ustvarili in izboljšali 93 člankov o posameznih filozofih, kar ni skromno število. Bežigrajski dijaki so prispevali levji delež člankov 81, ilirskobistriški pa 12. Predlogi za članke so bili omejeni na izbor posameznih filozofov in filozofinj, ki še niso imeli svojega članka, ali pa so bili zelo slabo obdelani. Izbira pa je bila nazadnje prepuščena učiteljem in dijakom. Ilustrativen primer samo za črko A tako zajema nove ali pa izpopolnjene članke o naslednjih filozofih: Peter Abelard, Aleksander Afrodizijski, David Armstrong, Antisten, Hannah Arendt, Mary Astell in Alfred Ayer.

Wikipedija je spletna enciklopedija, v katero lahko vsakdo prispeva članek o posamezni temi ali pa izboljša že napisano. Kot član wikiobčestva sodelujem na Wikipediji že slabih deset let, od plahih začetkov in zavor, ko noben prispevek ni ostal v takšni obliki, kot sem ga napisal, do dejavnejše udeležbe, ki traja še danes. Filozofija ni edini projekt na Wikipediji, ki poteka v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami. Teh je bilo v preteklih letih že več, največ s področij književnosti, medicine, in kemije. Wikiprojekt filozofija zato poskuša zapolniti praznino v filozofiji in širši humanistiki nasploh.

O kvantiteti in kvaliteti prispevkov na splošno[uredi kodo]

Na spletni strani Wikiprojekta je naveden spisek posameznih filozofov in filozofinj, dijaki pa si potem izberejo po enega in napišejo članek o njem. V veliko pomoč so tukaj seveda že napisani članki na tujih wikipedijah, velikokrat pa se lahko poslužijo slovenskih virov, če obstaja ta možnost v lokalnih knjižnicah. Trenutno je na spisku čez kakšnih 500 imen iz filozofije, znanosti, umetnosti in tudi politike. Na spisek nisem uvrstil samo filozofov, saj je ta pojem precej ohlapen in se pogosto pokriva z ostalimi dejavnostmi posameznih intelektualcev. Pomemben pa je še drugi vidik: v izbor je vključenih kar najširše število filozofov in filozofinj kot tudi čim več mislecev, znanstvenikov, politikov, literatov, umetnikov, itd., ki bi jih po mojem skromnem mnenju filozofi morali poznati. Irski pisatelj James Joyce, npr., ni filozof, se pa za filozofa spodobi, da ga pozna vsaj okvirno. Izbor je tako zelo subjektiven, vendar dovolj obsežen, da popravi to napako. Včasih nas nepoznavanje dejstev privede v razpravi v napačne zaključke in v zadrego. Kdo ne pozna Duchampove Fontane in letos je en dijak napisal zanimiv članek o Marcelu Duchampu.

Pri ustvarjanju člankov na Wikipediji gre ravno za to: dobiti hitro, razmeroma kratko in jedrnato informacijo o posamezem filozofu ali pa filozofskemu pojmu. In vsi članki, ki so jih ustvarili dijaki, zadostijo tem zahtevam. Članki zato ne pokrivajo zgolj filozofov iz učnega programa filozofije. pomembno je, da dijaki ne dobijo vtisa, da se filozofija konča v gimnazijskih učnih klopeh, pač pa da je to šele začetek, ki vodi v številne smeri in zanimanja. Imena torej pokrivajo vsa obdobja zgodovine filozofije in oba spola. Izbor filozofinj je iz znanih razlogov majhen, je pa toliko bolj pomemben. Izbor pokriva še neevropske filozofije, za katere se dijaki redkeje odločijo. Članke o filozofih, ki so nam časovno, kulturno in strokovno oddaljeni, je precej težje napisati, kot pa članek o filozofu, ki je vsaj okvirno znan in del učnega programa.

Kot sem že zapisal v FNM 1/4 2015, da ni nujno, da je končni izdelek tudi vsebinsko zaključen. Vsak prispevek objavljen na Wikipediji je podvržen kasnejšim morebitnim spremembam in izboljšavam. Dovolj je tudi, da prispevek predstavlja izhodišče za nadaljnjo širitev in poglobitev, je seme, načrt za kasnejše delo. Kljub kasnejšim urejanjem ostalih članov wikiobčestva, je vsaka sprememba v članku shranjena v zgodovini članka. Wikipedija namreč beleži vse sprotne spremebe v članku, vse vnose novih vsebin, izbrise in urejanja. Nič ne gre v nič. Najnovejša redakcija se lahko primerja s prispevkom dijaka, tako da so vidne vse spremembe v članku. Nekatere bolj obrobne filozofe ali pojme lahko opišemo v članku s petsto besedami ali še manj, pa smo izčrpali že vso vsebino. Na primer dijak, ki je napisal članek o starogrškem anatomu Erizistratu, je v dveh kratkih odstavkih opisal in zaključil članek o tem anatomu, o katerem je znano bolj malo, je pa znan po tem, da je prvi pravilno opisal delovanja srca in krvnega sistema, čeprav se je motil glede zraka v žilah. Članek o Reneju Descartesu, ki je en ključnih filozofov, bi že moral biti timsko delo, ker je preveč vsega in še na različnih področjih je deloval (matematika, filozofija, teologija, anatomija, glasbena teorija).

To bi bila že naloga, ki bi bila del priprav kakšne maturitetnih skupin, ki imajo za glavno čtivo Meditacije k prvi filozofiji. Glede na to, da je na lanski maturi, kar 55 kandidatov izbralo to temo, bi veljalo, da kakšen učitelj, ki vodi FNM skupine, razmisli v tej smeri. Glede razdelave člankov in podčlankov o Descartesu, njegovi filozofiji, ključni filozofski terminologiji in delih sem mu lahko v pomoč z nasveti.

Zakaj?[uredi kodo]

V čem je dobro, da dijak napiše vsaj en članek za spletno enciklopedijo?

Prvič, razvije slog pisanja, ki je izrazito (a) neoseben in (b) oseben hkrati. (a) Za razliko od šolskih spisov in esejev je vnašanje osebnih mnenj, pogledov ali vrednostnih sodb o posameznem filozofu nezaželjeno. Članki na wikipediji niso niti eseji niti seminarske naloge, kjer bi izrazli svoje osebno stališče. Nekoga, ki bo na Wikipediji pobrskal za kakšnim filozofom, ne bo zanimalo mnenje pisca o tem filozofu, pač pa zgoščen in pregledno urejen prikaz tega filozofa. (b) Vsak ima svoj slog pisanja in shemo razmišljanja, zato ne bo nihče na enak način razumel nekega filozofa, oziroma bo pri njem izpostavil različne vidike pomembnosti. Matematiki bodo Descartesa poznali bolj kot matematika, filozofi pač ne. In nekateri filozofi bodo Descartesa razumeli skozi percepcijo analitične filozofije, drugi skozi teoretično psihoanalizo, tretji skozi fenomenologijo, četrti novotomizem, itd. Enciklopedični članki, ki so jih pisali dijaki poskušajo na čim bolj razumljiv in zgoščen način z ekonomičnim izborom besed prikazati filozofa in služiti kot napotitev za nadaljnje branje, če bralca neki filozof posebej zanima. Temu je namenjen zaključni del članka z napotitvijo na slovenske prevode, če seveda obstajajo, in na izbor spletnih povezav največkrat tujih spletnih enciklopedij.

Drugič, kratkost in zgoščenost.Tudi količina napisanega ni vedno merilo za dober članek. Pri enciklopedičnem slogu pisanja sta bistvena zgoščenost in natančnost. Včasih je manj več in članek, ki obsega 7000 znakov je lahko enako dober ali še boljši kot pa trikrat daljši članek. Pri enciklopedijah je vedno pomembno, da dobimo bistvene podatke v kratkem času. Gre za izbor okvirnih informacij, ki nam predstavljajo nek pojem/osebo in za ta izbor informacij nismo pripravljeni prebrati dodatne literature, razen če nas res zanima. Na primer, nekoga, ki zanima Machiavelli, si bo na podlagi članka v Wikipediji hitro ustvaril stališče, ali naj prebere še kakšno njegovo delo, npr. Vladarja, mogoče komedijo Mandragola, ali pa je to v članku čisto dovolj za neko okvirno znanje, saj ga zanimajo druga področja znanja.

Tretjič, mnogi vodilni akademiki in strokovnjaki na svojih področjih prispevajo članke za uveljavljene enciklopedije, knjižne in v zadnjem času digitalne. Ne pričakuje se, da bodo dijaki napisali popoln članek, takšnega kot ga napišejo mednarodno uveljavljeni filozofi v npr. Routledge Encyclopedia of Philosophy. Članke na Wikipediji, ki pokrivajo področje humanistike, težko označimo za popolne, saj se tisti, ki jih interpretiramo, neredko razlikujemo med sabo po prepričanjih. Pa še bolj nedeljski filozofi smo...

Vabilo[uredi kodo]

Tudi v tem šolskem letu vabim učitelje in učiteljice filozofije, da skupaj z dijaki pristopijo k temu projektu.

Mogoče bodo motivacija, izvedba in cilji na začetku malo šepali. Ni nujno, da je oblikovno vse usklajeno z urejevalskimi smernicami Wikipedije, je pa zelo, zelo zaželjeno, saj potem kasneje manj posegov v članek. Posebej smo sitni z dodajanjem notranjih povezav, ki služijo k napotitvam na ostale članke, kjer se vsebine pokrivajo. Isto smo strogi pri citiranju in navajanju virov. Za copy-paste na Wikipediji ni prostora in vire po potrebi tudi preverimo. Pisanje za Wikipedijo je neavtorsko delo. Ocenjevanje izdelkov je prepuščeno mentorjem oziroma učiteljem. Mene kot organizatorja in ostale sodelujoče na Wikipediji zanima samo, ali je prispevek strokovno soliden in hkrati v skladu s slogovnimi standardi Wikipedije.

Glede časa izvedbe. S projektom ne kaže hiteti že na začetku šolskega leta, ne pa tudi na koncu, ko sicer dijaki posedujej že največ znanja o filozofiji, a ker hkrati zaključujejo, imajo tudi kronično malo časa. Vsak učitelj sam presodi, kdaj je najboljši čas. Kairos, bi temu rekli Stari Grki. Tudi o tem pojmu še nimamo članka na Wikipediji, bi bilo pa zanimivo raziskati, kako so Grki doživljali najboljši oziroma najprimernejši čas.

Še enkrat lepo vabljeni na naslednje spletne strani:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:WikiProjekt_Filozofija
http://www.mislec.net/

Še kontakt za vse zainteresirane: boris.blagotinsek@mislec.net