Wikipedija:Društvo/Statut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Kandidati za člane se prijavite na strani: Wikipedija:Društvo/Člani


Statut

Splošne določbe[uredi | uredi kodo]

1. Uradno ime društva je »Wikimedija Slovenija«.
2. Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje na območju Republike Slovenije, lahko pa se tudi mednarodno povezuje. Za predstavitev v tujini, se lahko poleg slovenskega imena društva, uporablja tudi angleški naziv - Wikimedia Slovenia.
3. Sedež društva je ????.
4. Simbol društva je logotip Fundacije Wikimedija; namesto napisa WIKIMEDIA FOUNDATION je pod logotipom uradno ime društva.

Komentar: Sem mislil da ustanavljamo društvo, ki bo sicer podružnica Fundacije. Naj nekdo pregleda srbski ali kakšen drug statut da to razčistimo.--Janez Novak 18:26, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]

Se strinjam z Janezom. Po slovenski zakonodaji bo to društvo, zato mora v statutu to pisati na začetku. Bo pa treba dodati eno točko, ki pojasnjuje da smo podružnica. Jo bom sestavil v kratkem. --Yerpo Ha? 18:30, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]

Komentar: sem pogledal statut nemške Wikimedie. So "Verein" (to je združenje, društvo). Nikjer ne najdem nič o povezavi na Fundacijo. Naj nekdo pogleda navodila za ustanavljanje društev po državah, čeprav so ve več jezikih nemških ni. --Janez Novak 18:41, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]

Wikipedija:Društvo/Statut1 Splošne določbe (en moj predlog) --Pinky 19:09, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]

Tu moramo imeti razčiščene pojme. Ali je slovenska zakonodaja kakšna ovira da kaj ne razumemo? DMFA je definitivno društvo, v Celju ali Kranju ni posebnega društva matematikov, fiz. ast., temveč podružnica. (No, za Celje vem da je, za Kranj ne vem). --xJaM 19:57, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]
Podružnice DMFA niso samostojne pravne osebe, pač so se odločili da lažje delajo malo bolj decentralizirano in imajo v statutu takšno obliko regionalnega zastopstva. To je nekaj drugega. Kot pravi Janez, ki je prebral pravilnik o društvih, je za podružnice tujih društev cela vrsta komplikacij. --Yerpo Ha? 20:55, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]

Namen in naloge društva[uredi | uredi kodo]

5. Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, nepolitično in nereligiozno združenje fizičnih oseb, ki jih druži zanimanje za prosto širjenje znanja, posebej v okviru projektov Fundacije Wikimedia - Wikipedije, Wikiknjig, Wikivira, Wikivrst in drugih.
6. Namen društva je promocija projektov Fundacije Wikimedia v slovenski javnosti, zastopanje Fundacije na območju Republike Slovenije in zavzemanje za zrelejši odnos do avtorskih pravic v slovenski družbi.
7. Društvo svoj namen uresničuje z izvajanjem naslednjih nalog:
* organizira javna predavanja
* koordinira objave v medijih ob pomembnejših dogodkih v zvezi s Fundacijo Wikimedia in njenimi projekti
* sodeluje na javnih razpisih s področja izobraževanja z namenom pridobivanja sredstev za ustvarjanje prostega znanja
* zastopa interese svojih članov v odnosih do posameznikov in organizacij, ki uporabljajo gradivo, nastalo v okviru projektov Fundacije Wikimedia
* organizira družabne dogodke za člane
8. Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju izobraževanja. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
9. Društvo deluje po načelih demokratičnosti, enakopravnosti članov in javnosti delovanja.
10. Javnost delovanja se zagotavlja z objavami na oglasnih deskah na spletni strani društva, v določenih primerih s pisnim obveščanjem članov ter prek publikacij in sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

Članstvo[uredi | uredi kodo]

11. Članstvo v društvu je prostovoljno in javno.
12. Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, in ki s podpisom pristopne izjave potrdi, da je seznanjena in se v celoti strinja s statutom in pravilniki društva. Član društva lahko postane tudi fizična oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije.
Če se včlani oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima opravilne sposobnosti podpiše pristpno izjavo zakoniti zastopnik. Za osebe od sedmega do doponjenega 15 leta starosti mora dati za včlanitev pisno soglasje zakoniti zastopnik.
Komentar: 12. člen dopolnjen zaradi zakona
13. Pravice članov so:
* da sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju aktivnosti društva;
* da uporabljajo sredstva, s katerimi razpolaga društvo;
* da volijo in so voljeni v organe društva;
* da opozarjajo na nepravilnosti v delovanju društva;
* da izpopolnjujejo svoje znanje in izkušnje ter jih prenašajo na druge člane;
* da so seznanjeni s programom društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.
14. Dolžnosti članov so:
* da delujejo v skladu s statutom in vsemi akti, ki so jih sprejeli organi društva;
* da redno poravnavajo svoje finančne obveznosti do društva;
* da varujejo ugled društva.
15. Članstvo v društvu preneha:
* s prostovoljnim izstopom;
* s črtanjem iz seznama članov;
* z izključitvijo iz društva;
* s prenehanjem delovanja društva;
* s smrtjo člana.
16. Član prostovoljno izstopi iz društva, ko izroči predsedstvu društva podpisano izstopno izjavo.
17. Predsedstvo črta člana iz seznama članov, če član po predhodnem opominu ne plača članarine. Takoj, ko plača članarino, spet postane član društva.
18. Disciplinska komisija izključi iz društva člana, za katerega ugotovi, da ni izpolnjeval članskih dolžnosti oziroma je škodil interesom ali ugledu društva. Izključeni še tri leta ne more ponovno postati član društva.
19. Društvo ima lahko zaslužne, častne in podporne člane. Naziv zaslužnega člana se podeli članu društva, ki ima posebne zasluge za razvoj društva in projektov Wikimedie. Naziv častni član se podeli fizični osebi, ki podpira dejavnosti društva. O podelitvi zaslužnega in častnega članstva odloča občni zbor na predlog predsedstva. Podporni člani so fizične osebe, ki podpirajo dejavnosti društva in plačujejo podporno članarino vsaj v vrednosti, ki jo določi občni zbor.

Organi društva[uredi | uredi kodo]

20. Organi društva so:
* občni zbor;
* predsedstvo;
* nadzorni odbor;
* disciplinska komisija.
21. Član društva je hkrati lahko član občnega zbora in zgolj še enega organa društva.

Občni zbor[uredi | uredi kodo]

22. Najvišji organ društva je občni zbor.
23. Vsak član društva je član občnega zbora.
24. Pristojnosti občnega zbora so, da:
* voli člane v predsedstvo društva, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo;
* odloča o predlogu za predčasno razrešitev predsedstva društva, nadzornega odbora, disciplinske komisije ali posameznih članov teh organov in obravnava obrazložitev predloga;
* sprejema predlagani delovni in finančni načrt;
* obravnava letno delovno poročilo, finančno poročilo in zaključno bilanco;
* obravnava poročilo nadzornega odbora in disciplinske komisije;
* določa višino članarine;
* odloča o pritožbah zoper sklepe predsedstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije kot drugostopenjski organ;
* odloča o spremembi statuta ali prenehanju delovanja društva.
25. Občni zbor se lahko sestane na rednem ali izrednem zasedanju.
26. Redno zasedanje občnega zbora praviloma skliče predsednik društva enkrat letno. Na rednem zasedanju potekajo redne volitve članov v organe društva.
27. Izredno zasedanje občnega zbora skliče predsednik društva na pobudo predsedstva ali zahtevo nadzornega odbora, disciplinske komisije ali najmanj petnajstih članov.
28. Predsednik društva je dolžan sklicati izredno zasedanje občnega zbora v roku 21 dni od prejema zahteve za sklic. Če predsednik izrednega zasedanja občnega zbora ne skliče v tem roku, ga lahko skliče vložitelj zahteve, ki mora predložiti dnevni red in ustrezno gradivo.
29. Datum, kraj in predlagani dnevni red zasedanja občnega zbora morajo biti objavljeni vsaj 14 dni pred zasedanjem.
30. Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem pričetku prisotnih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za petnajst minut. Po tem času je občni zbor sklepčen, če je prisotnih polovica ali vsaj dvajset članov. V primeru, če je v društvu manj kot dvajset članov zadostuje prisotnost enajstih članov.
31. Sklicatelj občnega zbora odpre in vodi zbor do izvolitve delovnega predsedstva, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovitelja zapisnika. O delu in sklepih občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani delovnega predsedstva.
32. Glasovanja na zasedanjih občnega zbora so praviloma javna, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.
33. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih članov. Za sklep o spremembi statuta mora glasovati več kot dve tretjini prisotnih članov. Za sklep o prenehanju društva mora glasovati več kot dve tretjini vseh članov društva.

Predsedstvo društva[uredi | uredi kodo]

34. Predsedstvo društva je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovna in administrativna dela ter vodi delo društva po delovnem in finančnem načrtu, rejetima na občnem zboru.
35. Predsedstvo društva sestavlja pet članov: predsednik društva, tajnik društva, blagajnik društva in dva svetnika.
36. Člane predsedstva se voli praviloma na rednem zasedanju občnega zbora.
37. Predsedstvo društva lahko predlaga svojo predčasno razrešitev. O predlogu odloča občni zbor.
38. Predsedstvo društva je odgovorno za svoje delo občnemu zboru.
39. Pristojnosti predsedstva društva:
* ob izvolitvi poda predlog delovnega in finančnega načrta;
* izvršuje naloge iz delovnega načrta;
* odloča o tekoči porabi materialno-finančnih sredstev;
* na rednem občnem zboru poda delovno in finančno poročilo;
* predlaga letno članarino;
* vodi evidenco članov in črta člane iz evidence;
* predlaga spremembe in dopolnitve statuta;
* dva meseca po nastopu funkcije novega predsedstva nanj prenaša izkušnje in ga uvaja v delo;
* disciplinski komisiji lahko predlaga uvedbo disciplinskih ukrepov zoper člane društva.
40. Predsedstvo veljavno sklepa, če glasujejo vsaj trije člani predsedstva. Sklep je sprejet, če zanj glasujejo vsaj trije člani predsedstva. Sklepi predsedstva so javni.

Komentar: Podpredsednika ni? --xJaM 20:58, 18. avgust 2009 (CEST)[odgovori]

Nadzorni odbor[uredi | uredi kodo]

41. Nadzorni odbor je organ, ki skrbi za pravilno delovanje društva.
42. Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov. Člani morajo svoje delo opravljati etično, objektivno in nepristransko. Člane nadzornega odbora se praviloma voli na rednem zasedanju občnega zbora.
43. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
44. Pristojnosti nadzornega odbora so, da:
* nadzira delovanje predsedstva;
* nadzira finančno in materialno poslovanje društva;
* nadzira delovanje članov društva;
* lahko zahteva sklic izrednega zasedanja občnega zbora;
* lahko predlaga občnemu zboru predčasno razrešitev predsedstva ali disciplinske komisije, oz posameznih članov teh organov;
* odloča o pripombah na delo predsedstva in članov društva;
* na rednem občnem zboru poda delovno poročilo občnemu zboru;
* dva meseca po nastopu funkcije novega nadzornega odbora nanj prenaša izkušnje in ga uvaja v delo;
* disciplinski komisiji lahko predlaga uvedbo disciplinskih ukrepov zoper člane društva.
45. Če nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti v delu predsedstva ali disciplinske komisije, lahko zahteva sklic izrednega zasedanja občnega zbora in lahko predlaga občnemu zboru predčasno razrešitev predsedstva ali disciplinske komisije ali posameznih članov teh organov.
46. Nadzorni odbor lahko sprejme odločitev s sklepom, če zanjo glasujejo vsi trije člani odbora. Sklepi nadzornega odbora so javni.
47. O pritožbi zoper ukrep nadzornega odbora odloča na prvem naslednjem zasedanju občni zbor društva kot drugostopenjski organ. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa.

Disciplinska komisija[uredi | uredi kodo]

48. Disciplinska komisija je organ, ki je zadožen za izrekanje disciplinskih ukrepov zoper člane društva.
49. Discipinska komisija je sestavljena iz treh članov. Člani komisije morajo svoje delo opravljati etično, objektivno in nepristransko. Člane disciplinske komisije se praviloma voli na rednem zasedanju občnega zbora.
50. Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna občnemu zboru.
51. Disciplinska ukrepa sta javni opomin in izključitev.
52. Pristojnosti discplinske komisije so, da:
* odloča o disciplinskih ukrepih zoper člane drustva ter jih izreka;
* na rednem občnem zboru poda delovno poročilo občnemu zboru;
* dva meseca po nastopu funkcije nove disciplinske komisije nanjo prenaša izkušnje in jo uvaja v delo.
53. Disciplinska komisija lahko sprejme odločitev s sklepom, če zanjo glasujejo vsi trije člani komisije. Sklepi komisije so javni.
54. O pritožbi zoper odločitve disciplinske komisije odloča na prvem naslednjem zasedanju občni zbor društva kot drugostopenjski organ. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa.

Volitve članov predsedstva društva, nadzornega odbora in disciplinske komisije[uredi | uredi kodo]

55. Redne volitve potekajo na rednem zasedanju občnega zbora. Volitve razpiše predsednik društva vsaj 21 dni pred rednim zasedanjem občnega zbora. Novo izvoljeni organi nastopijo funkcijo takoj po izvolitvi.
56. V primeru, da občni zbor na izrednem zasedanju sprejme sklep o predčasni razrešitvi članov predsedstva društva ali nadzornega odbora ali disciplinske komisije se izredne volitve v organe društva opravijo na tem zasedanju, brez predhodnega razpisa. Lahko se razrešijo tudi samo posamezni člani teh organov in v tem primeru se izvedejo nadomestne volitve samo teh članov. Novo izvoljeni organi nastopijo funkcijo takoj po izvolitvi.

Sekcije[uredi | uredi kodo]

57. Predsedstvo društva na pobudo članov društva za lažje opravljanje nalog društva oblikuje sekcije.
58. Sekcije niso organi društva in niso pravne osebe. Sekcije oblikuje predsedstvo v skladu s sprejetim letnim delovnim načrtom. Sekcije v celoti delujejo preko predsedstva društva, ki je tudi odgovorno za delo sekcij.

Materialno-finančno poslovanje društva[uredi | uredi kodo]

59. Viri dohodkov društva so:
* članarina v višini _ EUR na leto;
** Komentar: predlagam, da je članarina bolj kot ne simbolična recimo 1€ mesečno ali 5-10 letno (podobno kot imajo druge podružnice); na željo lahko vsak prispeva več
* sredstva, pridobljena z izvajanjem nalog društva;
* sredstva od fundacij, pokroviteljev in simpatizerjev;
* sredstva, pridobljena na javnih razpisih;
* drugi prihodki.
60. Dohodke lahko društvo porabi zgolj za izvajanje nalog društva. Delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
61. Finančno in materialno poslovanje društva, blagajniško knjigo in sredstva društva vodi blagajnik društva. Njegovo delo poteka v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva.
62. Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali njegov namestnik. Finančno in materialno poslovanje društva mora biti v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi.
63. Finančno poslovanje društva se odvija preko žiro računa pri pooblaščeni finančni ustanovi.
64. Vsak član društva ima vpogled v finančno in materialno poslovanje ter sredstva društva.
65. Nadzor nad finančnim poslovanjem vrši nadzorni odbor, ki o tem poroča občnemu zboru.

Pravilniki društva[uredi | uredi kodo]

66. Delovanja društva poleg statuta določajo pravilniki. Pravilnike sprejema občni zbor.

Zastopanje[uredi | uredi kodo]

67. Zastopnik društva v odnosih s tretjimi osebami je predsednik društva. V njegovi odsotnosti ga nadomešča član predsedstva. Namestnika določi predsedstvo. Zastopnik društva je za svoje delo odgovoren predsedstvu in občnemu zboru.

Prehodne in končne določbe[uredi | uredi kodo]

68. Društvo preneha delovati:
* po sklepu občnega zbora;
* po samem zakonu.
69. V primeru prenehanja društva prevzame njegovo premoženje ______________________. Če iz kakršnih koli razlogov le-to premoženja ne more prevzeti, prevzame premoženje _________________.
70. Ta statut stopi v veljavo z ustanovitvijo društva. Spremembe in dopolnitve pa stopijo s sprejetjem na občnem zboru.