Vojskujoča se stran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Vojskujoča se stran je posameznik, skupina, država ali drug subjekt, ki deluje sovražno, kot je vpletenost v boj. Izraz izhaja iz latinskega bellum gerere ("vojskovati se").[1] Uporaba takega pojma ne pomeni nujno, da je vojskujoča se država tudi agresor.

V času vojne lahko vojskujoče se države primerjamo z nevtralnimi državami in nevojskujočimi se državami. Vendar pa uporaba vojnih zakonov za nevtralne države in odgovornosti vojskujočih se držav ne vpliva na razlikovanje med nevtralnimi državami, nevtralnimi silami ali nevojskujočimi se stranmi.[2][3]

Vojskujoča se stran[uredi | uredi kodo]

»Vojskujoča se stran« je izraz v mednarodnem pravu za označevanje statusa dveh ali več entitet, na splošno suverenih držav, ki sodelujejo v vojni. Vojne pogosto potekajo z eno ali obema stranema v spopadu, ki se sklicujeta na pravico do samoobrambe po 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov[4] (kot je to storilo Združeno kraljestvo leta 1982 pred začetkom Falklandske vojne[5]) oz. pod okriljem resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (kot je Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 678, ki je dala pravno pooblastilo za zalivsko vojno).

Vojno stanje lahko obstaja tudi med eno ali več suverenimi državami na eni strani in uporniškimi silami, če so uporniške sile prepoznane kot vojskujoče se sile. V primeru upora proti ustanovljeni oblasti (na primer oblasti, ki so jo priznali ZN) so sodelujoči v uporu prepoznani kot uporniki.[6] Ob vzpostavitvi vojnega stanja med dvema entitetama so njuni odnosi določeni in urejeni z vojnimi zakoni.[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Present participle belligerent- (nominative singular belligerēns).
  2. Historian -> Timeline of U.S. Diplomatic History -> 1861-1865:The Blockade of Confederate Ports, 1861-1865], U.S. State Department. "Following the U.S. announcement of its intention to establish an official blockade of Confederate ports, foreign governments began to recognize the Confederacy as a belligerent in the Civil War. Great Britain granted belligerent status on May 13, 1861, Spain on June 17, and Brazil on August 1. Other foreign governments issued statements of neutrality."
  3. Goldstein, Erik; McKercher, B. J. C. Power and stability: British foreign policy, 1865-1965, Routledge, 2003 ISBN 0-7146-8442-2, ISBN 978-0-7146-8442-0. p. 63
  4. Chapter VII — Action with respect to Threats to the Peace, Breaches of the Peace, and Acts of Aggression United Nations website, 23 August 2016
  5. Daniel K. Gibran (1997). The Falklands War: Britain Versus the Past in the South Atlantic, McFarland, ISBN 0-7864-0406-X. p. 86
  6. Oxford English Dictionary second edition 1989 "insurgent B. n. One who rises in revolt against constituted authority; a rebel who is not recognized as a belligerent."
  7. Wikisource-logo.svg Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Belligerency" . Encyclopædia Britannica. 3 (11 izd.). Cambridge University Press.