Vodna pipa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Egipčanska vodna pipa

Vodna pipa ali bolje znana kot šiša je eden izmed instrumentov za kajenje tobaka. Prvi zapisi o kajenju šiše segajo že v 16.stoletje in sicer v Indijo. Je prepoznaven znak Arabskih držav,kjer jih ponujajo praktično v vsakem baru in se predvsem moški zbirajo in družijo ob sproščujočem kajenju; v zadnjem obdobju pa se je uporaba šiš močno razširila tudi drugod po svetu.

Na grobo je šiša sestavljena iz treh delov: skodelice (ang. bowl), lahko ji dodamo tudi ščitnik (windguard), ki preprečuje motenje vetra, osrednjega dela, vaze z vodo in cevi (lahko več), skozi katero vdihujemo dim, ki se skozi mrzlo vodo filtrira in ohladi.

Priprava: v skodelico (bowl) namestimo tobak primeren le za šiše in jo pokrijemo z naluknjano alufolijo zato da zmanjšamo inhaliranje oglenega pepela in preprečimo neposredno žganje tobaka, v vazo pa nalijemo odmerjeno količino vode. S pomočjo prijemalk prižgemo oglje, ki ga položimo na folijo in vse je nared za sprostitev.

Delovanje: Ko oseba vdihne skozi cev, je zrak potegnjen skozi oglje v skodelico s tobakom. Vroč zrak, ki ga segreje oglje, tobak uplinja (ne zgoreva) in tako proizvaja dim, ki potuje skozi osrednji del šiše do vaze z vodo. V stiku z vodo se ohladi in napolni zgornji del vaze, kjer je pritrjena cev. Ko kadilec inhalira dim skozi cev, dim potuje do pljuč medtem ko razlika v pritisku v vazi ponovno potegne zrak skozi oglje in postopek se ciklično nadaljuje.