Vinčanski simboli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vinčanski simboli, včasih imenovani vinčanski znaki, vinčanski zapisi, vinčansko-turdaški zapisi, staro-evropski zapisi, itd., so niz simbolov, najden v neolitiku (6. do 5. tisočletja BCE) artefakti vinčanske kulture srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope.

Simbole večinoma štejejo za najstarejše izkopane primere "proto-pisanja" v svetu, ki je bilo verjetno posredovanje sporočila, vendar ne kodiranje jezika, nastalo več kot tisoč let pred razvojem pisave.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Sodobna risba glinaste posode, ki so jo odkrili v Vinči na globini 8,5 metrov.

Leta 1875 so med arheološkimi izkopavanji pod vodstvom madžarskega arheologa Zsófia Torma (1840-1899) v kraju Tordos (danes Turdaș, Romunija) odkrili zbirko popisanih predmetov s prej neznanimi simboli. Leta 1908 so našli podobne predmete med izkopavanji, ki jih je izvajal Miloje Vasić (1869-1956) na lokaciji Vinča v predmestju Beograda (Srbija), približno 120 km od Turdașa. Kasneje so našli še več takih fragmentov v kraju Banjica v drugem delu Beograda. Od leta 1875 dalje je bilo samo v Srbiji odkritih več kot sto petdeset vinčanskih lokacij, vendar jih veliko, vključno z Vinčo samo, ni bilo v celoti izkopanih.[1] Tako je kultura celotnega območja poimenovana vinčanska kultura, simboli pa so pogosto imenovani[navedek je potrebno] vinčansko-turdaški zapisi.

Ko je Nicolae Vlassa leta 1961 odkril Tărtăria plošče v Romuniji, se je ponovno razvnela razprava. Vlassa je verjel, da so napisi piktogrami in drugi predmeti, najdeni na istem mestu iz obdobja pred 4000 BCE; naknadno so s karbonsko metodo za nahajališče določili 1300 let starejše predmete (medtem ko plošč samih ne morejo datirati s pomočjo fizikalnih ali kemičnih metod[2]), kar pomeni še starejše pisanje kot sumerski in minoanski sistemi. Vendar je pristnost teh ploščic sporna.[3] Do danes je bilo odkritih več kot tisoč fragmentov s podobnimi napisi, ki so bili najdeni na različnih arheoloških najdiščih po vsej jugovzhodni Evropi, zlasti v Grčiji (Dispilio Tablet), Bolgariji, Romuniji, vzhodni Madžarski, Moldaviji, in južni Ukrajini.

Večina napisov je na lončenini, ostali pa se pojavljajo na keramičnih vretenstih vencih, figuricah in v manjših zbirkah drugih predmetov. Več kot 85% napisov vsebuje samo en simbol. Simboli, ki so sami sestavljeni iz različnih abstraktnih in predstavnih piktogramov, vključno z zoomorfnimi (živalim-podobno) predstavitvami, vzorci glavnikov ali krtač in abstraktni simboli, kot so svastike, križi in puščice. Drugi predmeti vključujejo skupine simbolov, ki niso postavljeni v kakšen posebej očiten vzorec, s tem da niti smer znakov teh skupin ni takoj določljiva. Uporaba simbolov se med predmeti lahko bistveno razlikuje: simboli, ki se pojavljajo posamično, se po navadi skoraj izključno pojavijo na loncih, medtem ko se simboli, ki so združeni z drugimi simboli, po navadi pojavijo na vretenih.

Košček glinaste posode z vrezom, ki izgleda kot "M".

Pomen simbolov[uredi | uredi kodo]

Glinasta ploščica, ena od Tărtăria plošč so odkrili v bližini kraja Tărtăria, Romunija; datirana je ca. 5300 BC (pristnost je pa sporna[3])

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • Tărtăria tablet, najbolj zapleteni primeri teh znakov
  • Jiahu simboli, starejši primer, za katerega so včasih trdili, da je proto-pisava
  • Banpo simboli, najdeni ne daleč od mesta Jiahu; zanje tudi trdijo, da je proto-pisavae
  • Vinčanska kultura
  • Dispilio plošče
  • Kamyana Mohyla, Ukrajina, petroglifi iz 20. stoletja PR. n. št.
  • Stare Evropske kulture
  • Seznam sistemov za dešifriranje pisav
  • Gradeshnitsa plošče
  • Prazgodovinska Romunija
  • Prazgodovinska Srbija
  • Sitovski napis

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gimbutas, Marija. 1974.  Boginje in bogovi Stare Evrope, 7000-3500 BCE, Mythos, Legends and Cult Images
  • Griffen, Toby D., Razvozlanje Vinčanskih zapisov, 2007.
  • Winn, Shan M. M. 1981. Pre-pisanje v Jugovzhodni Evropi: znakovni sistem Vinčanske kulture, ca. 4000 BCE

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tasić, Nikola, Dragoslav Srejović, and Bratislav Stojanović.
  2. ^ Merlini, Marco; Lazarovici, Gheorghe: Settling discovery circumstances, dating and utilization of the Tărtăria tablets (PDF; 10.8 MB).
  3. ^ 3,0 3,1 Qasim, Erika: Die Tărtăria-Täfelchen – eine Neubewertung.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]