Vila Bahovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vila Bahovec (tudi Bahovčeva vila) je nekdanja modernistična vila, ki se je nahajala na Erjavčevi cesti 11 (Ljubljana) v neposredni bližini Cankarjevega doma.

Vila je dobila ime po graditelju in prvemu lastniku Leonu Bahovcu (1896-1972), ljubljanskemu lekarnarju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bahovec je dal hišo zgraditi leta 1935 na podlagi načrtov arhitekta Jožeta Mesarja. Imela je dve nadstropji, trinivojsko teraso, velik vrt z bazenom in vodnjakom. Sama vila je imela v visokem pritličju in nadstropju bivalne prostore, medtem ko so bili v kletnih in vrhnjih prostorih lekarniški prostori. Medtem ko je samo zgradbo zasnoval Mesar, pa je notranjost hiše zasnoval arhitekt Edo Mihevc (na podlagi predlogov Leonove žene Lidije)[1] in vrt je zasnovala arhitektka Katarina Grasselli[2]. Na vrtu se je nahajal vodnjak (fontana), na kateri so bili reliefetno upodobljeni štirje letni časi; izdelal ga je kipar Giuseppe Milani.[2] Med pomembnejšimi vidiki arhitekture vile je bila vključenost drevesa v samo arhitekturo; Mesar je tako pustil, da breza raste skozi vhodni nadstrešek.[3]

Po drugi svetovni vojni so leta 1947 vilo nacionalizirali in jo predali Ivanu Mačku - Matiji, ki je v vili živel nadaljnjih 35 let.[1] Potem ko je bil v neposredni bližini zgrajen Cankarjev dom, je Maček dal vilo in brezo leta 1982 podreti, pri čemer je iz vile predhodno odstranil štiri reliefe, ki jih je preselil v novozgrajeno vilo na Snežniški cesti.[4]

Leta 1995 so novi lastniki Mačkove vile na Snežniški cesti (Veleposlaništvo Italije v Sloveniji) vrnili reliefe dedičem Bahovca.[5]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 86.
  2. 2,0 2,1 Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 89.
  3. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 87.
  4. Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 88.
  5. Mladina.si - Glamurozna arhitekturna preteklost Arhivirano 2011-08-29 na Wayback Machine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]