Pojdi na vsebino

Vesna Godina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vesna Godina
Portret
Rojstvo1957[1]
Maribor[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicantropologinja, univerzitetna profesorica, publicistka

Vesna Godina Vuk, slovenska antropologinja, univerzitetna profesorica in publicistka, * 1957, Maribor

Je doktorica socioloških znanosti in predavateljica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Mariboru in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je vodila Center za antropološke raziskave.

Leta 2003 je kot Fulbrightova štipendistka raziskovala in poučevala na Havajski pacifiški univerzi v Združenih državah Amerike. Je tudi članica Mednarodne zveze za antropološko in etnološko znanost (IUAES), v okviru katere je leta 1995 ustanovila komisijo za teoretsko antropologijo (COTA), ki ji je veliko let tudi predsedovala in je soustanoviteljica komisije za etične odnose (COER).

Piše kolumne. Znana je po svoji neusmiljeni in včasih zelo kontroverzni kritiki Slovencev. V Sloveniji velja zaradi svoje strokovnosti in pronicljivosti za eno najbolj branih slovenskih družbenih kritičark, Delove priloge Ona, sobotne priloge Večera, revije Viva in drugih medijev.

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Njena mama je bila bolničarka in oče direktor. Z očetovo avtoriteto je imela nekaj težav in je celo zbežala od doma. V šoli je bila zelo uspešna. Kljub temu da staršema ni bila precej všeč njena izbira študija, je doštudirala samoupravljanje in kasneje doktorirala iz antropologije.

Bolezen

[uredi | uredi kodo]

Preživela je raka. Svoje izkušnje večkrat deli z ljudmi.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Ima hčer Mašo, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Bolezen je spremenila njen pogled na svet. Večkrat govori tudi o materinstvu.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Njena bibliografija obsega več kot 600 bibliografskih enot. Področja njenega zanimanja so zgodovina socialne, kulturne antropologije in antropoloških teorij, antropološka analiza socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter antropologija postsocialističnih družb.

Napisala je knjige:

  • Socializacijska teorija Talcotta Parsonsa (1991)
  • Antropološke teorije: izbrana poglavja iz zgodovine antropoloških teorij (1998)
  • Havaji na papirju (2005)
  • Zablode postsocializma (2015) je bilo prvotno obsežno delo, ki ga je bila, na zahtevo založnikov, avtorica prisiljena precej skrajšati. Knjiga obsega analizo razlogov, zakaj je Slovenija zašla v krizo. Krizo v Sloveniji razlaga kot posledico uvoza nepodomačenega kapitalizma v zgodovinski družbeni profil Slovencev, kar naj bi nujno proizvedlo ekonomsko, socialno in politično krizo. V knjigi avtorica piše tudi kritiko klasičnih, večinoma ekonomskih receptov za rešitev ter začrta antropološki okvir slovenske postsocialistične kriminalke z vrsto prodornih primerjav z drugimi evropskimi državami.
  • Zablode feminizma (2021)

Kritike in kontroverze

[uredi | uredi kodo]

Pisec kolumne v Dnevnikovem Objektivu jo je leta 2010 označil za skrajnost »... s svojim žolčnim zmerjanjem Slovencev s Slovenčki in vsevednim, pavšalnim diagnosticiranjem družbenih problemov ...«. [2]

Spor okoli obtožbe o mobingu

[uredi | uredi kodo]

Godinova je bila v 5 letih do leta 2019 14-krat prijavljena zaradi mobinga, za 2 primera je komisija izdala stališče, da je zaznala nepravilnosti.[3]

Leta 2019 je rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič odločil, da je Vuk Godinova prestopila meje z izvajanjem trpinčenja, ko je na delovnem mestu »zaradi domnevne administrativne napake« problematizirala nosilstvo Andreja Kirbiša enega od socioloških predmetov z izrazi »obsesivni nevrotik« in »prestrašen nevrotik, psihotik«. Godina je prijavo mobinga označila za laž in način odvzema možnosti pridobitve redne profesure. V bran jo je vzel sodelavec, profesor Rudi Klanjšek, ki je dogodek označil za lov na čarovnico.[4][3] Marko Crnkovič je v kolumni "Mobing je v usnje oblečena Vesna V. Godina z bičem. Koga je kao trpinčila?" na fokuspokus.si kritiziral Kirbiševo prikrivanje svoje identitete in uporabo izraza »trpinčenje« za opis mobinga.[5] Kirbiš ga je prijavil na Novinarsko častno razsodišče, ki je razsodilo, da je Crnkovič kriv osebnega žaljivega predstavljanja ene od prizadetih oseb v postopku. Ni ugotovilo kršitve glede ostalih točk kodeksa.[6] Crnkovič se je odzval z novo kolumno.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 http://www.lokalno.si/2015/04/09/131870/napovedniki/Pogovor_z_Vesno_V_Godina_in_Nino_Orel__skedenju_Skrabceve_domacije/
  2. neznan (20. marec 2010). »Kriva je ta prekleta Slovenija!«. Dnevnik. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  3. 3,0 3,1 »Vesna Godina trpinčila sodelavca: Obsesivni nevrotik, psihotik ...«. slovenskenovice.si. 22. julij 2019. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  4. Klanjšek, Rudi (21. julij 2019). »Zadevo več ...«. facebook.com. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  5. Crnkovič, Marko (29. julij 2019). »Mobing je v usnje oblečena Vesna V. Godina z bičem. Koga je kao trpinčila?«. fokuspokus.si. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  6. »A. K. proti novinarju in uredniku Marku Crnkoviču«. razsodisce.org. 20. januar 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  7. Crnkovič, Marko (2. februar 2020). »Zakaj ne smete vedeti, koga je kao trpinčila Vesna V. Godina«. fokuspokus.si. Pridobljeno 20. oktobra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]