Vesna Godina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vesna Godina
Portret
Rojstvo1957[1]
Maribor[1]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicantropologinja

Vesna Godina, slovenska antropologinja, * 1957, Maribor.

Vesna Vuk Godina je doktorica socioloških znanosti in predavateljica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Mariboru in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Je predavateljica na mariborski Filozofski fakulteti in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je vodila Center za antropološke raziskave.

Je tudi kolumnistka in znana po neusmiljeni in včasih kontraverzni kritiki Slovencev. Zaradi njenih trdnih stališč, je kot pravi tudi sama, oseba, ki jo nekateri obožujejo, drugi pa ne prenesejo.

Leta 2003 je kot Fulbrightova štipendistka raziskovala in poučevala na Havajski pacifiški univerzi v Združenih državah Amerike. Je tudi članica Mednarodne zveze za antropološko in etnološko znanost (IUAES), v okviru katere je leta 1995 ustanovila komisijo za teoretsko antropologijo (COTA), ki ji je veliko let tudi predsedovala in je soustanoviteljica komisije za etične odnose (COER).

Njena bibliografija obsega več kot 600 bibliografskih enot. Področja njenega zanimanja so zgodovina socialne, kulturne antropologije in antropoloških teorij, antropološka analiza socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter antropologija postsocialističnih družb.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Vesna Vuk Godina se je rodila leta 1957 v Mariboru, kjer je odraščala v trdni družini. Njena mama je bila bolničarka in oče direktor. Z očetovo avtoriteto je imela nekaj težav in je celo zbežala od doma. V najstniških letih jo je najbolj preizkušalo zdravje in steznik, ki ga je nosila še v gimnaziji. V šoli je bila zelo uspešna in je dosegala visoke ocene. Kljub temu da staršema ni bila precej všeč njena izbira študija, je doštudirala samoupravljanje in kasneje doktorirala iz antropologije.

V zadnjih letih poučevanja na ljubljanski in mariborski fakulteti so nastopile težave pri uveljavljanju njenih učiteljskih kriterijev, ker so se ji uprli njeni študenti.

Ima hči Mašo, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Kronično stanje, s katerim se mati in hči spopadata že 29 let, je korenito spremenilo njen pogled na svet. Kot pravi sama, je njeno materinstvo njena največja življenjska šola, o čemer je pripravljena tudi odkrito govoriti.

Vesna V. Godina je doživela in preživela tudi raka. Svoje srečanje z boleznijo in načine, kako se je spopadla z njo, na srečanjih deli z ljudmi.

Dela [uredi | uredi kodo]

Napisala je več kot 550 objav v domačih in tujih znanstvenih publikacijah. V Sloveniji velja zaradi svoje strokovnosti in pronicljivosti za eno najbolj branih slovenskih druženih kritičark, Delove priloge Ona, sobotne priloge Večera, revije Viva in drugih medijev.

Napisala je knjige: Socializacijska teorija Talcotta Parsonsa (1991), Antropološke teorije. Izbrana poglavja iz zgodovine antropoloških teorij (1998), Havaji na papirju (2005) in Zablode postsocializma (2015). 

Njena zadnja knjiga je Zablode postsocializma. Gre za obsežno delo, ki ga je bila, na zahtevo založnikov, avtorica prisiljena precej skrajšati. Knjiga obsega analizo razlogov, zakaj je Slovenija zašla v krizo.

Krizo v Sloveniji razlaga kot posledico nepodomačenega uvoza kapitalizma v zgodovinski družbeni profil Slovencev, kar naj bi nujno proizvedlo ekonomsko, socialno in politično krizo. V knjigi avtorica piše tudi kritiko klasičnih, večinoma ekonomskih receptov za rešitev ter začrta antropološki okvir slovenske postsocialistične kriminalke z vrsto prodornih primerjav z drugimi evropskimi državami.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]