Verski turizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Definicija[uredi | uredi kodo]

Verski turizem je oblika turizma, pri kateri turisti obiskujejo verske znamenitosti, ki imajo kulturni, zgodovinski in verski pomen. V zgodovini so na religiozne kraje potovali le verniki, danes pa so romanja v tuje dežele globalni trend.

Uvod[uredi | uredi kodo]

Nekateri verski kraji, kot so Meka v Savdski Arabiji, Fatima, Portugalska in Lourdes v Franciji, privabljajo milijone verskih turistov, dobrodelnih delavcev, misijonarjev in humanitarcev. Evropa ima 40-odstotni delež vseh verskih potovanj, več kot polovica pa jih je v Aziji,kjer je glavno romarsko središče Indija.

Najbolj znana verska turistična mesta: Jeruzalem, Meka, Vatikan, Fatima, Portugalska.

Romanja[uredi | uredi kodo]

Romanja so bila nekoč usmerjena predvsem za lokalno prebivalstvom, vendar je verski turizem v zadnjih desetletjih doživel velik razcvet na svetovni ravni. S povečanjem števila romarjev, ki prihajajo v svete kraje, pa so se ti začeli spreminjati. Pravih romarjev je vedno manj.

Če so včasih na romanja hodili le verniki, jih danes obiskujejo tudi tisti radovedni turisti, ki niso verni. Na leto romanja po vsem svetu obiskuje okoli 300 milijonov vernikov. To je lahko le enodnevni izlet ali pa potovanje življenja.

Motivi, zakaj se ljudje odločijo za romanja ali kakšno drugo formo verskega turizma, so predvsem prošnje za zdravje, srečo, ker želijo okrepiti svojo vero ali jo obuditi. Nekateri iščejo močnejše občutenje vere ali pa raziskujejo zgodovino in kulturo svoje vere.

Verska turistična mesta[uredi | uredi kodo]

Verski turizem v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejša Slovenska romarska svetišča so:

  • Ptujska Gora, ki je najpomembnejša romarska pot na Štajerskem. Vsako leto jo obišče 60.000 ljudi.

Viri[uredi | uredi kodo]

↑ Turizem v Evropi nekoč in danes][[1]] pridobljeno dne 2020-04-28.

Hodočašće pridobljeno dne 2020-04-28.

Religious_tourismpridobljeno dne 2020-04-27.

Verski_turizam pridobljeno dne 2020-04-25.

↑ (2005), Ilustrovana enciklopedija – Faktopedija. 3. izdanje, Mladinska knjiga – Nova, Novi Sad, str. 140