Velecvetna grašica
| Velecvetna grašica | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Vicia grandiflora Scop., 1772[2] | ||||||||||||||||||
| Podvrsti[3] | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Sinonimi[2] | ||||||||||||||||||
|
Velecvetna grašica, poznana tudi kot dimasta grašica (znanstveno ime Vicia grandiflora), je pogosta zelnata rastlinska vrsta iz družine metuljnic (Fabaceae).[4] Kot domorodna vrsta se pojavlja v Evropi in Aziji, kot tujerodna pa v določenih predelih Severne Amerike.[5][1]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Rodovno ime v latinščini Vicia je latinski izraz za »grašico«, medtem ko se vrstni pridevek, grandiflora, nanaša na rastlinine velike cvetove in pomeni »velecvetna«.[3]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Vrsto je v svojem delu Flora Carniolica iz leta 1772 opisal avstrijski prirodoslovec Giovanni Antonio Scopoli.[6]
Taksonomi prepoznavajo dve podvrsti in nekaj varietet te vrste:[3][6]
- V. grandiflora var. biebersteinii Griseb.
- V. grandiflora var. dissecta Boiss.
- V. grandiflora var. kitaibeliana W.D.J. Koch
- V. grandiflora var. sordida Griseb.
- V. grandiflora subsp. grandiflora
- V. grandiflora subsp. sordida Dostál
Opis
[uredi | uredi kodo]Ta relativno pogosta enoletnica lahko doseže od 30 do 60 centimetrov višine. Navadno je pokončna in razrasla dlakava[4] vzpenjavka.[3] Velecvetna grašica ima premenjalno razvrščene liste,[5] ki so pecljati in pernato sestavljeni. Lističi so okroglasti do narobejajčasti pri Vicia grandiflora subsp. grandiflora in črtalasti do suličasti, pa tudi ozkosrčasti, pri Vicia grandiflora subsp. sordida.[4] En list ima od 6 do 14 lističev.[3] Vsak listič se konča s priostreno konico, medtem ko vsak list zaključuje tridelna vitica.[4]
Velecvetna grašica je entomofilna (žužkocvetna) rastlina, ki navadno cveti spomladi, v obdobju od aprila do junija.[3] Vrsta ima značilne bilateralno simetrične[5] metuljaste cvetove, ki sestojijo iz jadra, dveh krilc in ladjice. Venčni listi so rumeni.[4] Po pretečenem času cvetovi izgubijo svetlo rumeno barvo in potemnijo do bledo vijoličastega odtenka.[5] Vsak cvet meri od 2 do 3 centimetrov, pri čemer nekaj cvetov gradi socvetje. Slednje je bodisi sedeče bodisi kratkopecljato. Velecvetna grašica ima čašne liste zrasle v dolgo čašno cev, ki je občasno posejana s trihomi in se konča s koničastimi čašnimi zobci.[4]
Suhi plod te grašice je strok, ki meri od 3 do 5 cm. Navadno strok ob zorenju postaja temnejši.[4] Ko je plod zrel, se razpre in izpusti semena.[5]
Laiki velecvetno grašico pogosto zamešajo s podobnimi grašicami, rumeno (Vicia lutea) in panonsko grašico (Vicia pannonica),[4] občasno pa tudi s travniškim grahorjem (Lathyrus pratensis).[5]
Razširjenost in ohranjanje
[uredi | uredi kodo]Velecvetna grašica kot avtohtona vrsta raste v Evropi[5] in nekaterih predelih Azije.[1] Vrsto je moč najti v Armeniji, Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Braziliji, Bolgariji, Hrvaški, Češki, Franciji, Alžiriji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Madžarski, Luksemburgu, Nizozemski, Norveški, Poljski, Slovaški, Sloveniji, Švedski, Švici, Siriji, Tadžikistanu, Turčiji, Ukrajini in Veliki Britaniji.[3] Grašico so prinesli tudi v Severno Ameriko; predvidoma kot krmno rastlino za pašno živino. V Severni Ameriki se velecvetna grašica pojavlja predvsem v vzhodnih in jugovzhodnih državah ZDA,[5] v nekaterih tudi kot invazivna vrsta.[7]
Velecvetna grašica raste v setu različnih habitatnih tipov, ki vključujejo tudi antropogensko spremenjene urbane predele.[4][5] To stročnico je moč najti na raznih travnikih, v svetlih gozdovih, na poljih in vrtovih, pa tudi ruderalnih površinah.[4] Redkeje raste v gorovjih, kjer se pojavlja le na nadmorskih višinah do 1800 metrov.[8] Rastlina je generalist, vseeno pa ima najraje topla in osončena rastišča.[4]
Na Rdečem seznamu IUCN ima drobnolistna grašica status najmanj ogrožene vrste, njena populacija pa je označena kot stabilna.[1]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Rhodes, Laura (28. februar 2014). »IUCN Red List of Threatened Species: Vicia grandiflora«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ 2,0 2,1 »Vicia grandiflora Scop«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2021.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 »Vicia grandiflora | CLIMBERS« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2021.
- ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 »Velecvetna grašica - Urbanatura«. www.urbanatura.si. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 »Vicia grandiflora (large yellow vetch): Go Botany«. gobotany.nativeplanttrust.org. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
- ↑ 6,0 6,1 »Tropicos | Name - Vicia grandiflora Scop«. legacy.tropicos.org. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
- ↑ »Vicia grandiflora (Fabales: Fabaceae (Leguminosae)): Invasive Plant Atlas of the United States«. www.invasiveplantatlas.org. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ »Vicia grandiflora - Useful Temperate Plants«. temperate.theferns.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2021. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Vicia grandiflora v Wikimedijini zbirki
