Pojdi na vsebino

Varoša, Famagusta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Varoša

Βαρώσια (grško)
Maraş (turško)
Varoša in 2006
Varoša in 2006
Varoša se nahaja v Ciper
Varoša
Varoša
Koordinati: 35°06′39″N 33°57′13″E / 35.11083°N 33.95361°E / 35.11083; 33.95361
Država (de jure) Ciper
• OkrožjeFamagusta
Država (de facto) Severni Ciper
• OkrožjeGazimağusa
Površina
 • Skupno6,19 km2
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno226 (štetje v Severnem Cipru) 39.000 (na vrhuncu)
Varoša, kot je videti zunaj vojaške ograje
Zapuščeni hoteli v Varoši
Varoša, pogled iz Paralimnija leta 2017

Varoša (grško Βαρώσια, latinizirano: Varósia, lokalno [vaˈɾoʃa]; turško Maraş [maˈɾaʃ] ali Kapalı Maraş[1][2]) je južna četrt Famaguste, de jure ozemlje Cipra, ki je trenutno pod nadzorom Severnega Cipra. Po popisu prebivalstva Severnega Cipra leta 2011 je imela Varoša 226 prebivalcev.[3] Območje Varoša ima površino 6,19 km².[4]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ime 'Varoša' izhaja iz turške besede varoş (osmanskoturško واروش). Na ozemlju današnje Varoše so bili nekoč pašniki.[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V zgodnjih 1970-ih je bila Famagusta najboljša turistična destinacija na Cipru. Da bi zadovoljili vse večje število turistov, so zgradili številne nove stolpnice in hotele. V času svojega razcveta Varoša ni bila samo najboljša turistična destinacija na Cipru, ampak je bila med letoma 1970 in 1974 ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij, ki so jo obiskovale tudi znane osebnosti, kot so Elizabeth Taylor, Richard Burton, Raquel Welch in Brigitte Bardot.[6]

Pred letom 1974 je bila Varoša moderno turistično območje mesta Famagusta. Njegovi ciprski grški prebivalci so pobegnili med turško invazijo na Ciper leta 1974, ko je mesto Famagusta prešlo pod turški nadzor, in od takrat je ostalo zapuščeno. Leta 1984 je resolucija Združenih narodov pozvala k predaji mesta nadzoru ZN in dejala, da se lahko v mesto preselijo samo prvotni prebivalci, ki so bili izgnani.[7][8]

Vstop v del Varoše je bil civilistom odprt leta 2017.[9]

Vladavina Turkov na Cipru

[uredi | uredi kodo]

Avgusta 1974 je turška vojska napredovala do zelene črte, demilitariziranega območja ZN med ciprskimi Grki in ciprskimi Turki ter nadzorovala in ogradila Varošo. Le nekaj ur preden sta se ciprska grška in turška vojska srečali v spopadu na ulicah Famaguste, je celotno prebivalstvo ciprskih Grkov v strahu pred pokolom zbežalo v Paralimni, Derinijo in Larnako. Pri evakuaciji je pomagala in vodila bližnja britanska vojaška baza. Paralimni je od takrat postal sodobna prestolnica province Famagusta na Cipru, ki ga vodijo ciprski Grki.

Turška vojska je od leta 2017 dovolila vstop le turški vojski in osebju Združenih narodov.

Eden takih načrtov za naselitev je bil Annanov načrt za ponovno združitev otoka, ki je predvideval vrnitev Varoše prvotnim prebivalcem. Načrt so zavrnili ciprski Grki na referendumu leta 2004. Resolucija Varnostnega sveta ZN 550 navaja, da »šteje poskuse poselitve katerega koli dela Varoše z ljudmi, ki niso njeni prebivalci, za nedopustne in poziva k prenosu tega območja pod upravo Združenih narodov«.[10]

Evropsko sodišče za človekove pravice je osmim ciprskim Grkom prisodilo od 100.000 do 8.000.000 evrov, ker so bili zaradi invazije leta 1974 prikrajšani za svoje domove in lastnino. Primer so skupaj vložili poslovnež Konstantinos Lordos in drugi z glavno sodbo v zadevi Lordos iz novembra 2010. Sodišče je razsodilo, da je Turčija v primeru osmih pritožnikov kršila 1. člen Protokola Prve Evropske konvencije o človekovih pravicah o pravici do mirnega uživanja posesti, v primeru sedmih pritožnikov pa je Turčija kršila 8. člen o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

V odsotnosti človekovega bivališča in vzdrževanja stavbe še naprej propadajo. Sčasoma je dele mesta začela osvajati narava, saj kovino razjeda, okna so razbita, rastline pa poganjajo svoje korenine v stene in tlake ter divje rastejo v starih okenskih škatlah. Leta 2014 je BBC poročal, da so opazili morske želve, ki gnezdijo na plažah v mestu.

Med ciprsko raketno krizo (1997–1998) je vodja ciprskih Turkov Rauf Denktaş zagrozil, da bo prevzel Varošo, če se ciprska vlada ne bo umaknila.[11]

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Glavne značilnosti Varoše so vključevale avenijo Johna F. Kennedyja, ulico, ki je potekala od blizu pristanišča Famagusta, skozi Varošo in vzporedno s plažo Glossa. Vzdolž avenije JFK je bilo veliko znanih hotelov, vključno s hotelom King George, hotelom Asterias, hotelom Grecian, hotelom Florida in hotelom Argo, ki je bil najljubši hotel Elizabeth Taylor. Hotel Argo je blizu konca avenije JFK in gleda proti Protarasu in zalivu Fig Tree. Druga glavna ulica v Varoši je bila Leonidas (grško Λεωνίδας), glavna ulica, ki je izhajala iz avenije JFK in vodila proti zahodu proti Dunajskemu vogalu. Leonidas je bila glavna ulica za nakupovanje in prosti čas v Varoši, sestavljena iz barov, restavracij, nočnih klubov in trgovine z avtomobili Toyota.

Sodni primeri

[uredi | uredi kodo]

Po navedbah ciprskih Grkov obstaja 425 parcel na obali Varoša, ki se razteza od hotela Contandia do hotela Golden Sands. Skupno število parcel v Varoši je 6082.[12]

Pri Komisiji za nepremičnine (IPC) Severnega Cipra je 281 ciprskih Grkov vložili zahtevek za odškodnino.

Leta 2020 je ciprski Grk Demetrios Hadjihambis vložil tožbo za državno odškodnino zaradi finančnih izgub.[13]

Ponovno odprtje za civilno bivanje

[uredi | uredi kodo]
Varoša (turško Maraş) pod blokado turške vojske

Po popisu prebivalstva Severnega Cipra leta 2011 je bilo v Varoši 226 prebivalcev.[14]

Leta 2017 je bila plaža Varoša odprta za izključno uporabo Turkov (tako ciprskih Turkov kot turških državljanov).[15]

Leta 2019 je vlada Severnega Cipra napovedala odprtje Varoše za naselitev. 14. novembra 2019 je Ersin Tatar, predsednik vlade Severnega Cipra, napovedal, da namerava Severni Ciper odpreti Varošo do konca leta 2020.[16]

25. julija 2019 je Komisija za inventar Varoše Severnega Cipra začela analizo inventarja stavb in druge infrastrukture.[17]

9. decembra 2019 je Ibrahim Benter, generalni direktor uprave verske fundacije EVKAF ciprskih Turkov, razglasil celotno območje Maraş/Varoša za last EVKAF. Benter je dejal, da »"EVKAF lahko podpiše najemne pogodbe s ciprskimi Grki, če sprejmejo, da ograjeno mesto pripada EVKAF«.[18]

V letih 2019–20 je vlada Severnega Cipra zaključila stavbni popis. Turška odvetniška zbornica je 15. februarja 2020 organizirala okroglo mizo v hotelu Sandy Beach v Varoshi, ki so se je udeležili turški uradniki. Udeležili so se je podpredsednik Fuat Oktay in minister za pravosodje Abdulhamit Gül, uradniki ciprskih Turkov, predstavniki verske fundacije ciprskih Turkov Evkaf ter pravniki Turkov in ciprskih Turkov.

22. februarja 2020 je Ciper izjavil, da bo dal veto na sredstva Evropske unije za ciprske Turke, če bo Varoša odprta za naselitev.[19]

6. oktobra 2020 je Ersin Tatar, predsednik vlade Severnega Cipra, napovedal, da bo območje plaže Varoša ponovno odprto za javnost 8. oktobra 2020. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je dejal, da Turčija v celoti podpira odločitev.[20] Do te poteze je prišlo pred predsedniškimi volitvami Severnega Cipra leta 2020, na katerih je bil kandidat Tatar. Podpredsednik vlade Kudret Özersay, ki je že delal na ponovnem odprtju, je dejal, da to ni popolno ponovno odprtje območja, da je to le enostranski volilni trik Tatarja. Njegova Ljudska stranka se je umaknila iz tatarskega kabineta, kar je vodilo v razpad vlade ciprskih Turkov. Šef EU-ja je načrt obsodil in ga označil za »resno kršitev« sporazuma ZN o prekinitvi ognja. Poleg tega je Turčijo pozval, naj to dejavnost ustavi. Generalni sekretar ZN je izrazil zaskrbljenost zaradi odločitve Turčije.[21]

8. oktobra 2020 so bili odprti nekateri deli Varoše od Doma častnikov turške in ciprske turške vojske do hotela Golden Sands.[22]

Novembra 2020 sta turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in turški veleposlanik v Nikoziji obiskala Varošo. Poleg tega je bila glavna avenija v Varoši preimenovana po Semihu Sancarju, načelniku generalštaba Turčije od leta 1973 do 1978, kar je obdobje vključno s turško invazijo na Ciper leta 1974.

Evropski parlament je 27. novembra pozval Turčijo, naj prekliče svojo odločitev o ponovnem odprtju dela Varoše in nadaljuje pogajanja za rešitev ciprskega problema na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij, ter pozval Evropsko unijo, naj uvede sankcije proti Turčiji, če se stvari ne spremenijo. Turčija je resolucijo zavrnila in dodala, da bo Turčija še naprej ščitila svoje pravice in pravice ciprskih Turkov. Tudi predsedstvo Turške republike Severni Ciper je obsodilo resolucijo.[23]

20. julija 2021 je Tatar, predsednik Severnega Cipra, napovedal začetek druge faze odprtja Varoše. Spodbudil je ciprske Grke, naj se obrnejo na Komisijo za nepremičnine Turške republike Severnega Cipra, da zahtevajo nazaj svojo lastnino, če imajo take pravice.[24]

Mošeja Bilal Aga, zgrajena leta 1821 in ukinjena leta 1974, je bila ponovno odprta 23. julija 2021.[25]

Kot odgovor na odločitev vlade turškega Cipra je predsedniška izjava Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 23. julija dejala, da je poselitev katerega koli dela zapuščenega ciprskega predmestja Varoša »z ljudmi, ki niso njegovi prebivalci, 'nedopustna'«.[26] Istega dne je Turčija zavrnila predsedniško izjavo VSZN o Marasu (Varoši) in dejala, da te izjave temeljijo na grško-grški ciprski propagandi, so neutemeljene in neutemeljene trditve ter niso v skladu z realnostjo na Otok.[27] Dne 24. julija 2021 je predsedstvo Severnega Cipra obsodilo predsedniško izjavo VS ZN z dne 23. julija in izjavilo, da »jo vidimo in obsojamo kot poskus ustvarjanja ovire za imetnike lastninskih pravic v Varoši, da dosežejo svoje pravic«.[28]

Do 1. januarja 2022 je Varošo od odprtja za civiliste 6. oktobra 2020 obiskalo skoraj 400.000 ljudi.

19. maja 2022 je Severni Ciper odprl 600 m dolg x 400 m širok del plaže na plaži Golden Sands (od hotela King George do zgradbe Oceania) v Varoši za komercialno uporabo. Postavljeni so bili ležalniki in senčniki.

UNFICYP je dejal, da bo o odločitvi ciprskih turških oblasti, da odpre del plaže v Varoši, obravnaval varnostni svet, je v petek povedal tiskovni predstavnik mirovnih sil Aleem Siddique. ZN so sporočili, da je »stališče glede Varoše nespremenjeno in pozorno spremljamo situacijo«.[29]

Oktobra 2022 so ciprski Turki napovedali, da bodo v mestu odprli javne ustanove.

Aprila 2023 je hotel Cleo, sedemnadstropni hotel Golden Seaside in hotel Aegean s tremi zvezdicami, kupil ciprski turški poslovnež od njihovih grško-ciprskih lastnikov, ki jih bo upravljal do leta 2025.

Vlada Severnega Cipra se je 10. avgusta 2023 odločila zgraditi marino in turistični objekt v Varoši.[30]

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]

Varoša je v svoji knjigi Svet brez nas analiziral Alan Weisman kot primer neustavljive moči narave.

Ciprski Grk Michael Cacoyannis je opisal mesto in intervjuval njegove izgnane državljane v filmu Attilas '74, posnetem leta 1975.

Leta 2021 je beloruska skupina Main-De-Gloire temu mestu, ki je postalo mesto duhov, posvetila pesem.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • A newly paved road, Democracy Street, and abandoned buildings after reopening in 2020 (the white building to the right is the old school of art)
    A newly paved road, Democracy Street, and abandoned buildings after reopening in 2020 (the white building to the right is the old school of art)
  • An abandoned house in Varosha; in front of the home is a frayed teddy bear.
    An abandoned house in Varosha; in front of the home is a frayed teddy bear.
  • One of the many dilapidated hotels that were abandoned in 1974.
    One of the many dilapidated hotels that were abandoned in 1974.
  • In the foreground, the fence that separates Varosha from the accessible area of Famagusta Bay.
    In the foreground, the fence that separates Varosha from the accessible area of Famagusta Bay.
  • Varosha in 2009
    Varosha in 2009
  • Varosha
    Varosha
  • Sign to Varosha
    Sign to Varosha
  • Varosha forbidden military area
    Varosha forbidden military area
  • Abandoned hotels
    Abandoned hotels

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Uğur Dağlı; Şehir Plancısı Naciye Doratlı; Şebnem Önal (1998). »Gazimağusa Şehrinin Kentsel Gelişiminin Sürdürülebilirliğine Yönelik Çözüm Önerileri« (v turščini). Doğu Akdeniz Üniversitesi, Mimarlık Fakültesi. Pridobljeno 21. novembra 2012. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)[mrtva povezava][mrtva povezava]
  2. ↑ Doratlı, Naciye; İbrahim Numan; Özgür Dinçyürek (2002). »GAZİMAĞUSA'NIN FARKLI SENARYOLARA GÖRE DEĞİŞİMİNİN MORFOLOJİK AÇIDAN İRDELENMESİ« (v turščini). DAÜ Mimarlık Fakültesi, KKTC. Pridobljeno 21. novembra 2012. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)[mrtva povezava][mrtva povezava]
  3. ↑ »Northern Cyprus, State Planning Organization, The results of census of Northern Cyprus - 2011«. Northern Cyprus, State Planning Organization. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 25. marca 2020.
  4. ↑ »"Varosha is the land of Evkaf (the Turkish Cypriot EVKAF religious foundation)"«. Haber7 (v turščini). 8. oktober 2020.
  5. ↑ »"Maraş'ın vakıf malı olduğu gayri ciddi"«. Yenidüzen (v turščini). 30. junij 2019.
  6. ↑ shalw (31. julij 2020). »The abandoned town in Cyprus where celebrities used to frolic«. Sound Health and Lasting Wealth (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. novembra 2020.[mrtva povezava]
  7. ↑ Fırat, Hande (5. oktober 2022). »Public buildings to be opened in Varosha: Tatar - Türkiye News«. Hürriyet Daily News (v angleščini). Pridobljeno 5. oktobra 2022.
  8. ↑ Hooper, Richard; Venema, Vibeke (14. januar 2014). »Varosha: The abandoned tourist resort«. BBC News (v angleščini). Pridobljeno 12. aprila 2020.
  9. ↑ »Turkish Army opens fenced-off Famagusta beach exclusively to Turkish nationals & Turkish-Cypriots!«. Cyprus Tourism, 30.08.2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2021. Pridobljeno 25. marca 2020.
  10. ↑ »United Nations Security Council Resolution 550« (PDF). United Nations. 11. maj 1984. Pridobljeno 14. julija 2012.
  11. ↑ Barber, Tony (11. januar 1997). »Turkey hints at strike on Cypriot missiles« (v angleščini). independent. Arhivirano iz spletišča dne 11. avgusta 2022.
  12. ↑ »'Robust defence needed to block Turkey's unilateral plans for Varosha'« (v angleščini). Cyprus Mail. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2023. Pridobljeno 18. junija 2024.
  13. ↑ »Court case seeking state compensation for refugees' financial losses after invasion starts« (v angleščini). Cyprus Mail. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2023. Pridobljeno 18. junija 2024.
  14. ↑ »Northern Cyprus, State Planning Organization, The results of census of Northern Cyprus - 2011«. Northern Cyprus, State Planning Organization. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 25. marca 2020.
  15. ↑ »Turkish Army opens fenced-off Famagusta beach exclusively to Turkish nationals & Turkish-Cypriots!«. Cyprus Tourism, 30.08.2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2021. Pridobljeno 25. marca 2020.
  16. ↑ »Tatar says aim is to open Varosha by end of 2020«. Cyprus Mail. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2021. Pridobljeno 18. junija 2024.
  17. ↑ »Inventory analyses have started in Varosha after 45 years«. Hurriyet. 25. julij 2019. Pridobljeno 25. marca 2020.
  18. ↑ »Former Varosha Occupants Can Pay Rent: Benter«. LGC news. 9. december 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2023. Pridobljeno 25. marca 2020.
  19. ↑ »Cyprus to veto EU funds to Turkish Cypriots if Varosha opens, Anastasiades says«. Cyprus Mail. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2023. Pridobljeno 18. junija 2024.
  20. ↑ »Ghost town Varosha's beach to reopen to public on Oct 8«. hurriyetdailynews. 6. oktober 2020. Pridobljeno 6. oktobra 2020.
  21. ↑ »Coalition party withdraws Turkish Cypriot government over decision for opening of Varosha«. hurriyetdailynews. 7. oktober 2020. Pridobljeno 7. oktobra 2020.
  22. ↑ »Maraş'ın bir bölümü ziyaretlere açıldı!«. kibrispostasi.com (v turščini). 8. oktober 2020.
  23. ↑ Turkey rejects European Parliament resolution on Cyprus, hurriyetdailynews.com. Accessed 23 July 2022.
  24. ↑ »The second phase in the opening of Varosha has been starting«. Kibrispostasi (v turščini). 20. julij 2021. Pridobljeno 21. julija 2021.
  25. ↑ "Bilal Aga Mosque was re-opened to praying in Varosha after 47 years, and the first Friday prayer was realized", kibrispostasi.com. Accessed 22 July 2022.
  26. ↑ "Security Council calls for 'immediate reversal' of Turkish and Turkish Cypriot decision on Varosha", un.org. Accessed 23 July 2022.
  27. ↑ Arslan, Muhammet İkbal (24. julij 2021). »TRNC rejects recent UN Security Council statement on Maras«. Anadolu Ajansı (v angleščini). Pridobljeno 24. julija 2021.
  28. ↑ Presidency of Northern Cyprus: "An unprincipled statement to save the day in the face of pressure by Greek Cypriots and Greece", kibrispostasi.com. Accessed 23 July 2022.
  29. ↑ »UN Position on varosha is unchanged and UN is monitoring closely«. Daily Cyprus (v angleščini). 20. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2022. Pridobljeno 22. maja 2022.
  30. ↑ »The land in Varosha was given to the management of the Ministry of Finance of Northern Cyprus«. Kibris Postasi (v turščini). Pridobljeno 10. avgusta 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Varoša, Famagusta.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Varoša,_Famagusta&oldid=6267629«