Pojdi na vsebino

V skalo vklesane cerkve, Lalibela

V skalo vklesane cerkve, Lalibela
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeRock-Hewn Churches, Lalibela
LegaLasta, Etiopija
Koordinati12°01′57″N 39°02′36″E / 12.03250°N 39.04333°E / 12.03250; 39.04333
VključujeBete Aba Libanos
Bete Amanuel
Bete Debre Sina
Bete Gebriel-Rufael
Bete Golgota-Selassié
Bete Lehem
Bete Marjam
Bete Medani Alem
Bete Merkorevos
Bete Meskel
Bete Mikael
cerkev sv. Jurija
Kriterij
Kulturno: i, ii, iii
Referenca18
Vpis1978 (2. zasedanje)
V skalo vklesane cerkve, Lalibela se nahaja v Etiopija
V skalo vklesane cerkve, Lalibela
Lega v Etiopiji

Enajst v skalo vklesanih cerkva Lalibele je monolitnih cerkva v zahodnem Etiopskem višavju blizu mesta Lalibela, poimenovanih po kralju Gebreju Meskelu Lalibeli iz poznega 12. in zgodnjega 13. stoletja iz rodbine Zagve, ki je naročil ogromen gradbeni projekt 11 v skalo vklesanih cerkva, da bi ponovno ustvaril sveto mesto Jeruzalem v svojem kraljestvu. Mesto še danes uporablja Etiopska pravoslavna cerkev in ostaja pomemben romarski kraj za etiopske pravoslavne vernike.[1] Gradnja vseh 11 v skalo vklesanih cerkva je trajala 24 let.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po lokalnem izročilu je Lalibelo (tradicionalno znano kot Roha) leta 1137 ustanovila družina Agev, imenovana Zagva ali Zagve.[2] Cerkve naj bi bile zgrajene v času rodbine Zagve, pod vladavino kralja Gebreja Meskela Lalibele (vladal približno 1181–1221 n. št.),[3] čeprav je bolj verjetno, da so se razvile v svojo sedanjo obliko skozi več faz gradnje in spreminjanja že obstoječih struktur.[4]

Mesto vklesanih cerkva Lalibela je bilo prvič vključeno na Unescov seznam svetovne dediščine leta 1978.[5]

Arheološko najdišče[uredi | uredi kodo]

Zemljevid območja Lalibela

Na nadmorski višini približno 2480 metrov arheološko najdišče sestavlja pet cerkva severno od mestne reke Jordan, pet južno od reke in ena neodvisno locirana. Cerkve v vsaki skupini so povezane s sistemom predorov in jarkov. Biete Giorgis, enajsta cerkev, je z drugimi povezana z jarki. Severne cerkve so Biete Medhane Alem, Biete Marjam, Biete Golgota Mikael, Biete Meskel in Biete Denagel. Južne cerkve so Biete Amanuel, Biete Kedus Mercoreus, Biete Aba Libanos, Biete Lehem in Biete Gabriel-Rufael.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

V skalo vklesane cerkve v Lalibeli so narejene s subtraktivnimi postopki, pri katerih se prostor ustvari z odstranjevanjem materiala. Od 11 cerkva so 4 prostostoječe (monolitne), 7 pa si deli steno z goro, iz katere so izklesane. Vsaka cerkev je edinstvena, kar mestu daje arhitekturno raznolikost, ki je razvidna iz človeških reliefov znotraj Bet Golgote in barvitih poslikav geometrijskih vzorcev in svetopisemskih prizorov v Bet Marjam.

V mnogih cerkvah profili in nizi vrvic delijo večje strukturne oblike na manjše dele.

Gradnja cerkva naj bi potekala v treh fazah.

Vseh 11 cerkva je nastalo s postopkom izkopavanja jarkov, ki so obkrožali monolitne in polmonolitne strukture z osnovnim orodjem kladiva in dleta, ter sistema predorov, ki je povezoval dve ločeni skupini cerkva med seboj izven skoričasti bazalt.[6] 'Gradnja' je potekala od zgoraj navzdol.

Verski pomen in funkcija[uredi | uredi kodo]

Cerkve Lalibele imajo pomemben verski pomen za etiopske pravoslavne kristjane. Skupaj tvorijo romarski kraj s posebno duhovno in simbolno vrednostjo, s postavitvijo, ki predstavlja sveto mesto Jeruzalem. Mesto se še naprej uporablja za vsakodnevno bogoslužje in molitev, praznovanje verskih praznikov, kot sta timkat in gena, kot dom duhovščine in kot kraj, ki vsako leto vedno bolj združuje verske pripadnike in voditelje.[7]

Ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Na mestu je bilo izvedenih več nedavnih projektov ohranjanja in restavriranja, vendar so bili pri izvedbi pomanjkljivi. Projekt, v katerem ameriško veleposlaništvo financira obnovo Bet Gabriel-Rafael in nato Bet Golgotha-Mikael, je povzročil težave med različnimi stranmi, vključenimi v projekt, glede razumevanja njegovega celotnega obsega. Med Uradom za raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine (ARCCH) ter lokalnim odborom in cerkvijo ni bilo ustrezne komunikacije in izmenjave informacij o projektnih načrtih.[8]

S financiranjem EU so leta 2008 postavili štiri nadstreške, ki so pokrila pet cerkva na mestu, da bi zagotovili začasen način zaščite za strukture, dokler se ne odločijo za dolgoročnejšo rešitev.[9] Vendar so nadstreški zdaj ostali na mestu veliko dlje, kot je bilo predvideno, in zdaj posledično predstavljajo resno nevarnost za stavbe pod njimi, saj grozijo, da se bodo zrušili zaradi svoje velike teže med drugimi dejavniki. Direktor ARCCH je navedel, da je treba nadstreške odstraniti, vendar še ni nobenih dokončnih načrtov za njihovo odstranitev in kaj bo storjeno pozneje.

Seznam cerkva[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Slovensko ime Lega Opomba
Biete Giorgis (ቤተ ጊዮርጊስ) Cerkev sv. Jurija 12°01′54″N 39°02′28″E / 12.03174°N 39.04113°E / 12.03174; 39.04113
Independent
Oblikovan v križnem tlorisu
Biete Denagel (ቤተ ደናግል) Hiša devic Severna skupina
Biete Golgotha Mikael (ቤተ ጎልጎታ ሚካኤል) Hiša Golgote Mikael Severna skupina Ima replike Kristusovega in Adamovega groba ter jaslic Kristusovega rojstva.
Biete Marjam (ቤተ ማርያም) Hiša Mirjam/Marijina hiša 12°02′01″N 39°02′36″E / 12.03371°N 39.04333°E / 12.03371; 39.04333
Severna skupina
Ima poslikan strop z različnimi svetopisemskimi prizori
Biete Medhane Alem (ቤተ መድሃኒ አለም) Hiša Odrešenika sveta 12°02′01″N 39°02′37″E / 12.0337°N 39.0437°E / 12.0337; 39.0437
Severna skupina
Dom Križa iz Lalibele. Velja za največjo monolitno cerkev na svetu.
Biete Meskel (ቤተ መስቀል) Križeva hiša 12°02′02″N 39°02′36″E / 12.033941°N 39.0434°E / 12.033941; 39.0434
Severna skupina
Biete Abba Libanos (ቤተ አባ ሊባኖስ) Hiša opata Libanosa 12°01′53″N 39°02′43″E / 12.03141°N 39.04518°E / 12.03141; 39.04518
Južna skupina
Biete Amanuel (ቤተ አማኑኤል) Hiša Imanuela 12°01′55″N 39°02′44″E / 12.03182°N 39.04556°E / 12.03182; 39.04556
Južna skupina
Biete Gabriel-Rufa]] (ቤተ ገብሬል ሩፋኤል) hiša angelov Gabriela in Rafaela 12°01′52″N 39°02′41″E / 12.03120°N 39.04464°E / 12.03120; 39.04464
Južna skupina
Biete Lehem (ቤተ ልሄም) Betlehem, hebrejsko: בֵּית לֶחֶם 'Hiša kruha' 12°01′54″N 39°02′40″E / 12.03169°N 39.04451°E / 12.03169; 39.04451
Južna skupina
Biete Kedus Mercoreus (ቤተ ማርቆርዮስ) hiša svetega Merkurja/hiša Marka Evangelista 12°01′54″N 39°02′44″E / 12.03157°N 39.04548°E / 12.03157; 39.04548
Južna skupina

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Williams, Frances M. (21. marec 2016). Understanding Ethiopia : geology and scenery. Cham. ISBN 9783319021805. OCLC 945445084.
  2. Lindahl, Bernhard (2005). »Local History of Ethiopia« (PDF). Nordic Africa Institute.
  3. Sani, Federico; Moratti, Giovanna; Coli, Massimo; Laureano, Pietro; Rovero, Luisa; Tonietti, Ugo; Coli, Niccolò (27. marec 2012). »Integrated geological-architectural pilot study of the Biet Gabriel-Rufael rock hewn church in Lalibela, northern Ethiopia«. Italian Journal of Geosciences. 131 (2): 171–186. doi:10.3301/IJG.2011.26 – prek Silverchair.
  4. Fauvelle-Aymar, François-Xavier; Bruxelles, Laurent; Mensan, Romain; Bosc-Tiessé, Claire; Derat, Marie-Laure; Fritsch, Emmanuel (1. december 2010). »Rock-cut stratigraphy: sequencing the Lalibela churches«. Antiquity (v angleščini). 84 (326): 1135–1150. doi:10.1017/S0003598X00067132. ISSN 0003-598X. S2CID 130648151.
  5. »UNESCO/ICOMOS Mission Report; Rock-Hewn Churches, Lalibela (Ethiopia); 7–12 March 2007«. World Heritage Centre. 2007.
  6. Bosc-Tiessé, Claire; Fauvelle, François-Xavier; Bruxelles, Laurent; Derat, Marie-Laure; Gleize, Yves; Mensan, Romain (1. november 2014). »The Lalibela Rock Hewn Site and its Landscape (Ethiopia): An Archaeological Analysis«. Journal of African Archaeology. 12 (2): 141–164. doi:10.3213/2191-5784-10261. ISSN 1612-1651.
  7. AARCH (2015). »A Management Plan for the Rock-hewn Churches of Lalibela World Heritage Site, Ethiopia«. World Heritage Centre.
  8. Woldeyes, Yirga Gelaw (14. oktober 2018). »Preliminary Report: Conservation Concerns for the Lalibela Rock Hewn Churches« (PDF). Curtin University.
  9. »Report of the UNESCO/ICOMOS/ICCROM Advisory mission to Rock-Hewn Churches, Lalibela (Ethiopia), 20–25 May 2018«. World Heritage Centre. 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]