Ustnače

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ustnače
Thalassoma lunare
Thalassoma lunare
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Perciformes (ostrižnjaki)
Podred: Labroidei
Družina: Labridae
Cuvier, 1816
Genera

See text.

Ustnače (znanstveno ime Labridae) so družina morskih rib, v katero spada 60 rodov in okoli 500 vrst.

Opis[uredi | uredi kodo]

Ustnače so majhne ribe, ki le redko dosežejo več kot 20 cm v dolžino, čeprav so nekatere vrste lahko veliko večje. Napoleon lahko, na primer, doseže do 2,5 metra.

Vse vrste ustnač so plenilke, ki se hranijo z drugimi ribjimi vrstami, pa tudi z raznimi nevretenčarji. Pogosto spremljajo večje roparice in se hranijo z ostanki njihovega plena[1]

Ustnice na vrsti Labrus festivus

Značilnost ustnač so izbočena usta, v katerih so zobje, ki so pri nekaterih vrstah tako veliki, da štrlijo izpod ustnic naprej[2]. Večina vrst ima ustnice izrazito debele in mesnate, po njih pa je družina dobila tudi slovensko ime, podobna imena pa so tudi v drugih jezikih[3]. Hrbtne plavuti imajo med 8 in 21 bodic in 6 do 21 mehkih žarkov. Hrbtna plavut potega običajno vse do repne plavuti. Samci večine vrst so izrazito svetlih in kričečih barv, ki so med parjenjem še bolj izrazite ter zanimivih vzorcev. Samice so pogosto enoličnih barv in nimajo vzorcev. Mnoge vrste ustnač so hermafroditi[2].

Nekatere vrste pletejo gnezda iz alg, kamor samice izležejo ikre, ki jih nato samci bojevito branijo[4]

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Ustnače so razširjene po vseh morjih sveta, v družini pa ni nobene sladkovodne vrste. Vse vrste živijo v obalnem pasu ali na koralnih grebenih.

Zaradi dostopnosti so ponekod po svetu pomembne za preživetje lokalnega prebivalstva, med evropskimi gurmani pa v splošnem niso priljubljene. Meso teh rib je belo in mehko ter pri kuhanju rado razpade. Zaradi tega jih največ pripravljajo v raznih juhah in pečene. Po kakovosti sodijo med tretjerazredne ribe. Predloga:Clearleft

Rodovi[uredi | uredi kodo]

Acantholabrus
Achoerodus
Ammolabrus
Anampses
Anchichoerops
Austrolabrus
Bodianus
Centrolabrus
Cheilinus
Cheilio
Choerodon
Cirrhilabrus
Clepticus
Conniella
Coris
Ctenolabrus
Cymolutes
Decodon

Diproctacanthus
Doratonotus
Dotalabrus
Epibulus
Eupetrichthys
Frontilabrus
Gomphosus
Halichoeres
Hemigymnus
Hologymnosus
Iniistius
Julichthys
Labrichthys
Labroides
Labropsis
Labrus
Lachnolaimus
Lappanella

Larabicus
Leptojulis
Macropharyngodon
Malapterus
Minilabrus
Nelabrichthys
Notolabrus
Novaculichthys
Novaculoides
Ophthalmolepis
Oxycheilinus
Oxyjulis
Paracheilinus
Parajulis
Pictilabrus
Polylepion
Pseudocheilinops
Pseudocheilinus

Pseudocoris
Pseudodax
Pseudojuloides
Pseudolabrus
Pteragogus
Semicossyphus
Stethojulis
Suezichthys
Symphodus
Tautoga
Tautogolabrus
Terelabrus
Thalassoma
Wetmorella
Xenojulis
Xiphocheilus
Xyrichtys

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Choat, J.H. & Bellwood, D.R. (1998). Paxton, J.R. & Eschmeyer, W.N., ur. Encyclopedia of Fishes. San Diego: Academic Press. str. 211. ISBN 0-12-547665-5. 
  2. ^ 2,0 2,1 Wainwright et al. (2005) "Many-to-One Mapping of Form to Function: A General Principle in Organismal Design?" Intergrative & comparative biology 45:256–262.
  3. ^ Predloga:Wikisource1911Enc Citation
  4. ^ Zei, M. (1983). Morski ribji trg. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]