Uporabnik:Luka11235/Asterizem

Ozadje asterizmov in ozvezdij

Pri mnogih zgodnjih civilizacijah je bilo že pogosto združevanje skupin zvezd v enostavne figure iz črt; najstarejše takšno opazovanje beležijo Babilonci. Ta proces je bil povsem dogovoren znotraj posamezne civilizacije, a se nekatere bolj očitne oblike pojavljajo v večih (lovec Orion in Škorpijon). Ker je lahko prav vsakdo razporedil in imenoval skupino zvezd, ni bilo razločitve med ozvezdjem in aserizmom - Plinij starejši (23–79 n. št.) omenja v svoji knjigi Naturalis Historia 72 asterizmov.

Astronom Hiparh (ok. 190 – ok. 120 pr. n. št.) je začel razvijati splošni seznam 48 ozvezdij, ki so bila standard v Evropi nadaljnjih 1800 let. Ker so za ozvezdja smatrali samo zvezde, ki so tvorile figuro, je bilo med uveljavljena ozvezdja vedno možno stisniti še nove oblike iz neuporabljenih zvezd.

Poleg tega so Evropejci ob raziskovanju sveta naleteli na nove, do tedaj neznane zvezde. Astronoma Johann Bayer (1572–1625) in Nivolas Louis de Lacaille (1713–1762) sta zaslužna za veliko povečanje števila južnih ozvezdij. Bayer jih je ustvaril 12 (iz zvezd, ki jih Ptolemaj ni mogel videti), Lacaille pa 14, predvsem iz zvez okoli južnega nebesnega pola. Mnogi predlogi so se obdržali, nekateri pa so ostali zgodovinski asterizmi.

V 30. letih 20. stoletja je Medarodna astronomska zveza (IAU) z določitvami geometijskih meja, ki zaobjamejo vse zvezde znotraj njih, natančno razdelila nebo na 88 uradnih ozvezdij. Vsako dodatno združevanje zvezd in bivša ozvezdja lahko tako smatramo za asterizme.

Reference

[[Kategorija:Asterizmi]] [[Kategorija:Ozvezdja]] [[Kategorija:Bivša ozvezdja]]