Uporabnik:Karolina~slwiki/Otroški varnosti sedež
Otroški varnostni sedež (imenovan tudi otroški avtomobilski sedež, otroški avtosedež, varnostni sedež ali samo avtomobilski sedež) je zadrževalni sistem, ki se ga namesti v vozilo in varuje otroka pred poškodbami in smrtjo v primeru prometne nesreče. V večini držav je uporaba otroških varnostnih sedežev obvezna, razlikujejo se pa pravila, do katerega leta, višine, teže otroka je takšen sedež obvezen. V Sloveniji je obvezna uporaba otroškega varnostnega sedeža za otroke, ki so manjši od 150 cm. Ta zakon velja od leta 2011 in ukinja predhodno starostno omejitev (12 let).
Zakaj otroški varnostni sedež?[uredi | uredi kodo]
Vgrajeni varnosti pasovi v vozilu so namenjeni predvsem varovanju odraslih oseb in se morajo pravilno, tesno prilegati telesu, da uspešno opravijo svojo nalogo. Otroci so premajhni in imajo prešibko konstrukcijo, da bi jih vgrajeni varnosti pas uspešno obvaroval pri trku ali močnem zaviranju. Otroci zato potrebujejo dodaten, poseben varnosti sistem - varnostni otroški sedež, ki jih bo uspešno obvaroval v primeru nesreče ali močnega zaviranja. Raziskave so pokazale, da je za veliko večino hudih poškodb in smrti pri predšolskih otrocih v prometnih nesrečah krivo to, da niso bili ustrezno zavarovani z otroškim varnostnim sedež. V Sloveniji je po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa pri vožnji v avtomobilih nepravilno zaščitena kar dobra četrtina otrok (29,1 %).[1]
Varnostni standard[uredi | uredi kodo]
V svetu sta najbolj prepoznavna dva varnostna standarda za otroške varnostne sedeže, to sta evropski standard ECE R44 in ameriški standard FMVSS 213. V Sloveniji velja evropski standard.
Evropska unija[uredi | uredi kodo]
V Evropski uniji mora vsak otroški varnostni sedež, ki je v prodaji, prej prestati preizkus, pri katerem se preveri, ali ustreza mednarodnemu varnostnemu standardu ECE R44. Trenutno (2012) se lahko prodajajo sedeži, ki ustrezajo standardu ECE R44/04. Ta je v uporabi od leta 2005 in zagotavlja, da sedež zaščiti otroka pri čelnem trku s hitrostjo 50 km/h. Dokaz, da sedež ustreza varnostnemu standardu je oranžna nalepka, nalepljena na sedežu, na kateri je med drugim naveden tudi ustrezen standard. Sedeži, ki imajo naveden starejši standard (ECE R44/01 ali ECE R44/02) ali sploh nimajo navedenega standarda, se odsvetujejo, saj ne zagotavljajo enake stopnje varnosti.[1]
Združene države Amerike[uredi | uredi kodo]
V ZDA je v uporabi varnostni standard FMVSS 213. Oznaka za ta standard je črka "S".
Testi otroških varnostnih sedežev[uredi | uredi kodo]
Poleg obveznega preizkusa ustrezanja standardu so otroški varnostni sedeži pogosto preizkušeni s strani avtomobilskih in potrošniških organizacij. Za razliko od preizkusa za varnostni standard, kjer mora proizvajalec sam zagotoviti, da se ta preizkus opravi, pri testih avtomobilskih klubov in potrošniških organizacij proizvajalci varnostnih sedežev nimajo vpliva na to, kateri sedež bo preizkušen. Organizacija, ki izvaja test, sama nakupi sedeže, na katerih nato opravi test. S tem se zagotovi nepristranskost testov.
Testi, ki jih izvajajo avtomobilske in potrošniške organizacije, so pogosto strožji od preizkusa za varnostni standard in rezultati običajno pokažejo, da so odstopanja v varnosti posameznih sedežev precejšnja. [2] Testi otroških sedežev običajno preverjajo naslednje značilnosti:
- varnost (trki pri večjih hitrostih ali pod različnimi koti, npr. bočni trk),
- upravljanje (enostavnost pravilne namestitve sedeža),
- ergonomijo (udobje otroka),
- vsebnost škodljivih snovi,
- uporabnost (kakšna je prevleka pri vzdrževanju, teža sedeža). [2]
V Sloveniji teste otroških varnostnih sedežev redno izvajata Avto moto zveza Slovenije (AMZS) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Pri nas je prepoznaven tudi nemški test, ki ga izvajata avtomobilska organizacija ADAC in potrošniška organizacija Stiftung Wanrentest.
Plus Test[uredi | uredi kodo]
Eden najstrožjih testov na področju varnosti je švedski Plus Test, ki ga izvaja švedski neodvisni nacionalni inštitut za raziskave cest in prometa (VTI). Plus Test je neobvezen test, ki se izvaja na otroških varnostnih sedežih, zasnovanih posebej za švedski trg. Od sedežev za ostali trg se razlikujejo v tem, da omogočajo vožnjo v nasprotni smeri vožnje veliko dlje časa, tudi do 4. leta starosti, kar zagotavlja 5-krat večjo varnost v primeru čelnega trka[3]. Plus Test temelji na zelo strogih merilih za zaščito glave, vratu in hrbtenice otroka in je edini test, ki meri sile, ki jim je podvržen vrat otroka pri čelnem trku[4]. Ravno poškodbe vratu otrok so namreč najpogostejše pri prometnih nesrečah, saj predstavljajo skoraj 80 % vseh poškodb[5].
Skupine otroških varnostnih sedežev[uredi | uredi kodo]
Otroški varnostni sedeži so razdeljeni v skupine glede na otrokovo težo in starost. Za katere skupine je sedež homologiran, je navedeno na oranžni nalepki. Otrok preraste sedež, ko tehta več od teže, za katero je sedež homologiran, ali kadar segajo ramena višje od vrha vpetja ramenskih pasov. Dojenček preraste lupinico, ko sega tretjina glave čez rob lupinice ali kadar presega dovoljeno težo.
| Skupina 0 | Skupina 0+ | Skupina I | Skupina II | Skupina III | |
|---|---|---|---|---|---|
| Teža | 0–10 kg | 0–13 kg | 9–18 kg | 15–25 kg | 22–36 kg |
| Približna starost | 0–10 mesecev | 0–15 mesecev | 9 mesecev–4 let | 4–6 let | 6–12 let |
Skupina 0[uredi | uredi kodo]
V to skupino spadajo večinoma potovalne košare in nekatere starejše lupinice, v katerih se lahko prevaža dojenčke od rojstva do teže 10 kg. Večina strokovnjakov je mnenja, da so lupinice priporočljivejše od košare, saj je v lupinici večja zaščita pri trku, poleg tega se košaro težje trdno namesti v vozilu. Po drugi strani lupinice ovirajo dihanje dojenčkov zaradi sedečega položaja, zaradi česar je lahko novorojenček v lupinici največ 1 uro. V košari pa dojenček leži in je zato primernejša za nujna daljša potovanja in za novorojenčke, ki imajo dihalne težave, nedonošenčke oz. rizične dojenčke.[1]
V lupinici otrok napol sedi in je pripet s 5-točkovnim pasom, lupinica pa mora biti obrnjena v nasprotni smeri vožnje. Lupinica je lahko pritrjena s 3-točkovnim varnostnim pasom vozila ali s sistemom Isofix. Pritrjena je lahko na zadnji sedež ali prednji sedež, vendar le, če je izključen varnostni meh (airbag). Če varnostni meh ni izključen, bi ta v primeru nesreče silovito udaril v otrokov sedež v višini glave in povzročil hude poškodbe ali celo smrt.
V potovalni košari dojenček leži in je pripet s 3- ali 5-točkovnim varnostnim pasom. Košara mora biti nameščena na zadnjih sedežih prečno na smer vožnje in pritrjena z varnostnim pasom vozila.
Skupina 0+[uredi | uredi kodo]
V to skupino spadajo lupinice, v katerih se lahko prevaža dojenčke od rojstva do teže 13 kg. Večina staršev se odloči za nakup lupinice skupine 0+ namesto 0, saj je otrok v njej lahko dlje časa. Glede pritrditve v avtu veljajo enaka pravila kot za lupinice skupine 0. Dojenčka se v lupinico običajno pripne že v stanovanju in ga s sedežem nato prenese v avto. Prav tako se ga običajno pobere iz avtomobila skupaj z lupinico in odnese v stanovanje.
Skupina I[uredi | uredi kodo]
V to skupino spadajo otroški varnostni sedeži, namenjeni otrokom, težkim od 9 do 18 kg. Večinoma so ti sedeži obrnjeni v smeri vožnje, tako da otrok gleda naprej. Obstajajo pa tudi sedeži, ki so pritrjeni v nasprotni smeri vožnje, kar je priporočljivejše. Otrok je v sedežu skupine I pripet s 5-točkovnim pasom. Sedež je lahko pripet s 3-točkovnim varnostnim pasom vozila ali s sistemom Isofix. Sedež te skupine je običajno ves čas pripet v avtomobilu in se ga ne odnaša skupaj z dojenčkom, tako kot lupinico.
Skupina II in III[uredi | uredi kodo]
Sedeži za večje otroke so običajno namenjeni za več skupin (npr. za skupini II in III ali I,II in III). Imenujejo se jahači in imajo običajno po višini nastavljivo hrbtišče, lahko pa so tudi brez hrbtišča. Priporočljivi so jahači s hrbtiščem, saj zagotavljajo otroku večjo varnost pri bočnem trku, poleg tega lahko otrok med vožnjo zaspi in bo še vedno pravilno pripet. Sedeži, ki so namenjeni za skupine I, II in III, imajo obvezno hrbtišče, 5-točkovni varnostni pas, vendar je lahko otrok pripet s tem pasom samo do teže 18 kg. Ko preraste to težo, mora biti pripet s 3-točkovnim varnostnim pasom avtomobila. Sedeži za skupini II in III nimajo vgrajenega 5-točkovnega pasu in je otrok lahko pripet samo s 3-točkovnim varnostnim pasom avtomobila.