Uporabnik:Janus~slwiki/Peskovnik

Pesniške generacije (slovenska povojna književnost)

Sodobnih avtorjev zaradi premajhne časovne distance še ne moremo ustrezno razčleniti in umestiti, zato si pomagamo z delitvijo na generacije.

Graditeljska poezija (1945-1950)

Neposredno po vojni je socialistični režim od avtorjev zahteval pisanje tako imenovane graditeljske poezije, vrste socialističnega realizma, ki naj bi ljudi vzpodbujala k obnovi države in graditvi socialistične družbe. Pisali so jo zlasti nekateri predvojni socialni realisti in medvojni književniki. Posmehljivo so graditeljski poeziji rekli tudi "kramparska" ali "horuk" poezija (po najpogosteje uporabljanem medmetu).

Značilne razpoznavne poteze: lirski subjekt v 1. osebi množine ("mi gradimo svet").

1. povojna generacija

1. povojna pesniška generacija zajema avtorje, rojene v 20. letih 20. stoletja. Za to generacijo je značilen odpor proti graditeljski poeziji, ponoven preokret k novoromantičnim vrednotam, poudarjanje lastne subjektivnosti in čustvenosti - njihova lirika se označuje z izrazom intimizem. Za prvi nastop intimistov velja skupna pesniška zbirka Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca in Kajetana Koviča Pesmi štirih. Kasneje se jim pridružijo še Lojze Krakar,