Uporabnik:DejanD1/Napad dronov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
A Predator drone firing a Hellfire missile
Weaponizing of commercial UAVs

Napad dronov je napad z eno ali več brezpilotno bojno letalo (UCAV) ali vojaško brezpilotno letalo (UAV). Samo ZDA, Izrael, Kitajska, Iran, Italija, Indija, Pakistan, Rusija, Turčija in Poljska [1][2] so znane po tem, da so od leta 2019 proizvajale operativne sisteme UCAV.[3]

Napadi z droni lahko izvajajo komercialni UCAV, ki spuščajo bombe, streljajo z raketo ali trčijo v cilj.[4] Od konca stoletja je večina napadov brezpilotnih zrakoplovov izvajala ameriška vojska v državah, kot so Afganistan, Pakistan, Sirija, Irak, Somalija in Jemen, z uporabo raket zrak-zemlja,[5] vendar je vožnja z brezpilotnimi letali vse bolj Turčija in Azerbajdžan.[6]

Udari brezpilotnih letal se uporabljajo za ciljne poboje v več državah.[7][8]

Brezpilotno vojskovanje[uredi | uredi kodo]

The Economist je citiral azerbajdžansko zelo učinkovito uporabo brezpilotnih zrakoplovov v konfliktu v Gorskem Karabahu leta 2020 in turško uporabo brezpilotnih letal v sirski državljanski vojni nakazala na prihodnost vojne. Ob ugotovitvi, da se je pred tem domnevalo, da brezpilotni zrakoplovi ne bodo igrali pomembne vloge v konfliktih med državami zaradi njihove ranljivosti za protiletalski ogenj, je predlagal, da čeprav to lahko velja za večje sile z zračno obrambo, manj velja za manjše pooblastila. Azerbajdžanska taktika in uporaba brezpilotnih letal v Turčiji opozarja na "novo, cenovno ugodnejšo vrsto zračnih sil". Opozorilo je tudi, da je zmožnost brezpilotnih letalnikov, da zabeležijo svoje poboj, omogočila zelo učinkovito azerbajdžansko propagandno kampanjo. [6]

Komercialni UCAV so lahko opremljeni z orožjem, kot so vodene bombe, kasetne bombe, zažigalne naprave, rakete zrak-zrak, rakete zrak-zrak, protitankovske vodene rakete ali druge vrste natančno vodenega streliva, avtotopi in mitraljezi . [9] Napadi z droni lahko izvajajo komercialni UCAV, ki spuščajo bombe, streljajo z raketo ali trčijo v cilj. [4] Komercialne zrakoplove brez posadke (UAV) lahko orožimo tako, da jih naložimo z nevarnimi tovori, nato pa trčimo v ranljive cilje ali detoniramo nad njimi. Odvržejo lahko tudi ročne granate ali drugo strelivo. Nosilci lahko vključujejo eksplozive, šrapnele, kemične, radiološke ali biološke nevarnosti. Več brezpilotnih zrakoplovov lahko istočasno napada v roju brezpilotnih letal. [10]

Države razvijajo sisteme proti UAV za preprečevanje groženj z napadi brezpilotnih zrakoplovov. [11] Vendar se to izkaže za težko. Po besedah ​​Jamesa Rogersa, akademika, ki preučuje vojsko z brezpilotnimi letali, "je trenutno velika razprava o tem, kakšen je najboljši način za boj proti tem majhnim UAV-jem, ali jih hobiji uporabljajo, kar povzroča nekaj motenj ali v bolj zlovešč način terorističnega igralca. "[12]

Ameriški napadi dronov[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Disposition Matrix

Leta 1991 sta bila za nadzor med zalivsko vojno uporabljena brezpilotna letala AAI RQ-2 Pioneer in AeroVironment FQM-151 Pointer. Leta 1993 so bili v jugoslovanskih vojnah preizkušeni UAV General Atomics GNAT. V letih 2001–2002 so bili brezpilotni letali General Atomics MQ-1 Predator opremljeni z raketami za udarjanje po sovražnikovih ciljih. [13]

Vendar pa je Ben Emmerson, posebni preiskovalec pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice [1], izjavil, da so napadi ameriških brezpilotnih letal morda kršili mednarodno humanitarno pravo. ref name="guardian">Drone strikes by US may violate international law, says UN Arhivirano 2013-10-18 na Wayback Machine.. The Guardian. 18 October 2013.</ref>[14] Intercept poroča: "Med januarjem 2012 in februarjem 2013 so zračni napadi ameriških posebnih operacij [na severovzhodu Afganistana] ubili več kot 200 ljudi. Od tega je bilo samo 35 predvidenih ciljev. V enem petmesečnem obdobju operacije je po poročanju dokumenti, skoraj 90 odstotkov ljudi, ubitih v zračnih napadih, ni bilo predvidenih tarč. "[15][16] V Združenih državah Amerike se z brezpilotnimi napadi zmanjšuje število žrtev, saj ni nikogar, ki bi se moral fizično boriti v bojih . Možnost pošiljanja brezpilotnih letal v boj znatno zmanjša število ameriških življenj. ZDA so v času predsedovanja Obame v primerjavi z Bushevim predsedovanjem znatno povečale uporabo napadov brezpilotnih letal. S pomočjo skupnega obrambnega obrata v Pine Gapu, ki lovi cilje s prestrezanjem radijskih signalov, ZDA dvakrat tapkajo brezpilotne zrakoplove. [15][16] In the United States drone strikes are used to lessen the number of casualties since there is no one that has to physically fight in combat. Being able to send drones to fight reduces the number of American lives lost substantially.[17] The U.S had increased the use of drone strikes significantly during Obama's presidency compared to Bush's.[18] With the help from joint defense facility at Pine Gap, which locates targets by intercepting radio signals, the U.S. is double-tap drone striking.[19][20][21]

Avgusta 2018 je Al Jazeera poročala, da je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki se je borila proti upornikom Huti v Jemnu, zagotovila tajne posle z Al Kaido v Jemnu in rekrutirala na stotine borcev te skupine: "... Združene države so se zavedale ureditve in zadrževale napade brezpilotnih zrakoplovov na oboroženo skupino, ki jo je leta 1988 ustvaril Osama bin Laden. "[22][23][24]

Učinki[uredi | uredi kodo]

Glede učinkovitosti napadov brezpilotnih zrakoplovov so mnenja znanstvenikov različna. Nekatere študije potrjujejo, da napadi obezglavitve z namenom ubiti vodstvo teroristične ali uporniške skupine omejujejo zmožnosti teh skupin v prihodnosti, druge študije pa to zavračajo. Napadi brezpilotnih zrakoplovov uspešno zatirajo militantno vedenje, čeprav je ta odziv prej v pričakovanju udarca brezpilotnega zrakoplova, ne pa kot posledica enega. Podatki skupnih protiterorističnih prizadevanj ZDA in Pakistana kažejo, da militanti prenehajo komunicirati in načrtovati napade, da bi se izognili odkrivanju in ciljanju. [25]

Islamski napadi dronov[uredi | uredi kodo]

Majhni droni in kvadrokopterji so bili uporabljeni za stavke v Islamskih državah v Iraku in Siriji. Skupina dvanajstih ali več so bili pilotirani z najboljšimi natreniranimi piloti, ki so spuščali streliva na sovražne sile. Uspeli so se izogniti kopenskim obrambnim silam. [26] Med bitko za Mosil je Islamska država bila primorana ubiti na stotine iraških vojakov s spuščanjem lahkih oziroma 40-milimetrskih granat iz številnih brezpilotnih letal, ki napadajo hkrati. Dorektor FBI Christopher Wray je na zaslišanju na senatu izjavil, da vemo da so teroristične organizacije zainteresirane za uporabo brezpilotnih letal…To smo v tujini že nekajkrat videli. Pričakujemo lahko, da bo kmalu prišlo sem.[26]

Azerbajdžanska vojna z droni[uredi | uredi kodo]

Med konfliktom V Nagorno Karabakh leta 2020 je azerbajdžanska vojska v veliki meti uporabljala UCAV proti armenski vojski.[27] Ti UCAV vključujejo izraelske IAI Harops in Turške Bayaktar TB2.[28] Ker Bayraktar TB2 uporablja kanadsko optiko in laserske sisteme za ciljanje, je Kanada oktobra 2020 ustavila izvoz svoje vojaške tehnologije brezpilotnih letal v Turčijo po domnevah, da je bila ta tehnologija uporabljena za zbiranje obveščevalnih podatkov in usmerjanje topništva in raketnega ognja in vojaške položaje. Po incidentu je Aselsan izjavil, da bo pričel serijsko proizvodnjo in integracijo sistema CATS , ki bo nadomestil Kanadski MX15B.[29]

Opazne smrti zaradi napadov brezpilotnih letal[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Civilian casualties from U.S. drone strikes
  • Abdul Rauf (Talibanski guverner)
  • Abdul Rauf Aliza
  • Abdulrahman al-Awlaki
  • Abu Khayr al-Masri
  • Abu Muslim al-Turkmani
  • Abu Umar al-Tunisi
  • Ali Awni al-Harzi
  • Anwar al-Awlaki
  • Fahd al-Quso
  • Harith bin Ghazi al-Nadhari
  • Ibrahim Sulayman Muhammad Arbaysh
  • Jihadi John
  • Junaid Hussain
  • Kamal Derwish
  • Mangal Bagh
  • Mohammed Atef
  • Muhsin al-Fadhli
  • Nasir al-Wuhayshi
  • Nasser bin Ali al-Ansi
  • Qaed Salim Sinan al-Harethi
  • Qasem Soleimani
  • Said Ali al-Shihri
  • Saleh Ali al-Sammad
  • Sally-Anne Jones
  • Samir Khan

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Sabak, Juliusz (18. maj 2017). »AS 2017: Warmate UAV with Ukrainian Warheads«. Defence24.com. Pridobljeno 23. marca 2019.
  2. ↑ Baykar Technologies (17. december 2015). 17 Aralık 2015—Tarihi Atış Testinden Kesitler (YouTube). Pridobljeno 18. novembra 2018.
  3. ↑ »Milli İHA'ya yerli füze takıldı!«. Haber7. 18. december 2015. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  4. ↑ 4,0 4,1 Agence France-Presse (14. marec 2017). »US military deploys attack drones to South Korea«. Defence Talk. Pridobljeno 2. oktobra 2017.
  5. ↑ Haltiwanger, John (18. december 2018). »America at war: The countries where the US took or gave fire in 2018«. Business Insider. Insider Inc. Pridobljeno 23. marca 2019.
  6. ↑ 6,0 6,1 »The Azerbaijan-Armenia conflict hints at the future of war«. The Economist. ISSN 0013-0613. Pridobljeno 9. oktobra 2020.
  7. ↑ »The global targeted killings bandwagon: who's next after France?«. theconversation.com. 8. februar 2017. Pridobljeno 23. marca 2019.
  8. ↑ Byman, Daniel L. (17. junij 2013). »Why Drones Work: The Case for Washington's Weapon of Choice«. Brookings.edu. Pridobljeno 23. marca 2019.
  9. ↑ »Turkey is getting military drones armed with machine guns | New Scientist«.
  10. ↑ »Syria war: Russia thwarts drone attack on Khmeimim airbase«. BBC. 7. januar 2018.
  11. ↑ »The dark side of our drone future«. Bulletin of the Atomic Scientists (v ameriški angleščini). 4. oktober 2019. Pridobljeno 19. aprila 2020.
  12. ↑ Loeb, Josh (6. marec 2017). »Anti-drone technology to be test flown on UK base amid terror fears«. Engineering and Technology. The Institution of Engineering and Technology. Pridobljeno 9. maja 2017.
  13. ↑ »From Desert Storm to Soleimani: how US drone warfare has evolved«. Financial Times. 9. januar 2020.
  14. ↑ UN report calls for independent investigations of drone attacks Arhivirano 2018-03-24 na Wayback Machine.. The Guardian. 18 October 2013.
  15. ↑ 15,0 15,1 "The Obama Administration's Drone-Strike Dissembling Arhivirano 2018-03-25 na Wayback Machine.". The Atlantic. 14 March 2016.
  16. ↑ 16,0 16,1 "The Assassination Complex Arhivirano 2018-03-30 na Wayback Machine.". The Intercept. 15 October 2015.
  17. ↑ Lerner, Ben (Autumn 2015). »Drones and Targeted Killings: Ethics, Law, Politics«. Parameters (Review) (v angleščini): 118+. Pridobljeno 3. maja 2018.
  18. ↑ Vogel, Ryan J. (Winter 2010). »Drone warfare and the law of armed conflict«. Denver Journal of International Law and Policy: 101+. Pridobljeno 8. maja 2018.
  19. ↑ Randle, Justin (29. julij 2013). »Australia and drones: time for an honest and public debate | Justin Randle«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
  20. ↑ Briefing, Peter Cronau for Background (20. avgust 2017). »Leaked documents reveal Pine Gap's role in the US fighting machine«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 18. avgusta 2019.
  21. ↑ »Australia's role in drone strikes—connecting the dots«. Foreign Policy Blogs. 10. januar 2018. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
  22. ↑ »Report: Saudi-UAE coalition 'cut deals' with al-Qaeda in Yemen«. Al-Jazeera. 6. avgust 2018. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  23. ↑ »US allies, Al Qaeda battle rebels in Yemen«. Fox News. 7. avgust 2018. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  24. ↑ »Allies cut deals with al Qaeda in Yemen to serve larger fight with Iran«. San Francisco Chronicle. 6. avgust 2018. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2018. Pridobljeno 18. novembra 2018.
  25. ↑ Horowitz, Michael C. (2020). »Do Emerging Military Technologies Matter for International Politics?«. Annual Review of Political Science. 23: 385–400. doi:10.1146/annurev-polisci-050718-032725.
  26. ↑ 26,0 26,1 Hennigan, W.J. (28. september 2017). »Islamic State's deadly drone operation is faltering, but U.S. commanders see broader danger ahead«. L.A. Times. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2017. Pridobljeno 2. oktobra 2017.
  27. ↑ »A new weapon complicates an old war in Nagorno-Karabakh«. Los Angeles Times (v ameriški angleščini). 15. oktober 2020. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  28. ↑ »Opinion | How an explosion of cheap armed drones is changing the nature of warfare«. NBC News (v angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2020.
  29. ↑ »Canada suspends exports of military drone technology to Turkey«. CBC News (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. oktobra 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:DejanD1/Napad_dronov&oldid=5424514«