Uporabnik:Damir113

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Leto Brez Poletja[uredi | uredi kodo]

Leto brez poletja
220px
Temperaturna anomalija v Evropi poleti leta 1816 (Vir: splet)

Ognjenik: Tambora

Datum: 10. april, 1815

Leto 1816 je znano kot leto brez poletja (tudi "Leto revščine", "Poletje, ki to ni bilo", "Zmrznjeno do smrti"), zaradi hudih podnebnih anomalij, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature med 0,4 °C in 0,7 °C. Posledice so bile vidne v primanjkljaju živilskih dobrin na severni polobli. Za vzrok anomalije naj bi bil najverjetneje kriv izbruh ognjenika Tambora leta 1815 na območju današnje Indonezije (največji izbruh v zadnjih 1300 letih). Zemlja je v tem času že bila v dolgem obdobju ohladitve, znanemu danes kot "mala ledena doba", ki je že sama vplivala na znatno poljedelsko stisko v Evropi. V zadnjih desetletjih male ledene dobe je ta pri izbruhu Tambore pripomogla z zaostritvijo razmer.

Opis[uredi | uredi kodo]

Leto brez poletja je bilo za poljedelstvo katastrofalno obdobje. Zgodovinar John D. Post je to obdobje poimenoval "zadnja velika eksistenčna kriza zahodnega sveta". Posledice nenavadnih klimatskih odstopanj leta 1816, so bile najbolj vidne na atlantskem delu Kanade, v zvezni državi New England (ZDA) in delno po zahodni Evropi. Navadno so v teh predelih Kanade in ZDA pozno spomladi in poleti razmeroma stabilne temperature: v povprečju med 20 in 25 °C in redko pod 5 °C. Poletni sneg je izjemna redkost.

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Po nekaterih delih severne Amerike, se je leta 1816 vztrajno podila "suha megla". Ta je pordečila in zatemnila sončno svetlobo do te mere, da so sončne pege bile vidne s prostim očesom. Megla se ni razpršila ne z vetrom ne z deževjem. Bila je označena kot "stratosferska sulfatna snov".

Na višjih predelih, kjer je poljedelstvo bilo oteženo tudi v dobrih letinah, je hladna klima dodatno škodila kmetijstvu. V maju istega leta, je zmrzal uničila večino pridelka na višjih predelih New Englanda in New Yorka. 6. junija je v Albanyu, New Yorku, in Dennysvillu padel sneg.

Nad pojavom je bilo izrečenih veliko mnenj. Pesnica Sarah Snell Bryant, iz zvezne države New England, je v svoj dnevnik napisala "Weather backward" (Narobe vreme).

V cerkvi verske sekte "Shakers", v zvezni državi New York, blizu New Lebanona, je Nicholas Bennet maja 1816 zapisal: "Vse je bilo zamrznjeno." in hribi so bili "neplodni kot zima". V maju so temperature skoraj vsak dan padle pod ledišče. Zemlja je zmrznila 9. junija. 12. junija so "Shaker-ji" bili prisiljeni ponovno zasaditi od mraza uničene pridelke. 7. julija je bilo tako mrzlo, da je vse nehalo rasti. Gričevje v Berkshiru je zamrznilo 23. avgusta, kot tudi večina zemlje na severovzhodu."

Nek zgodovinar iz Massatchusettsa je ujmo analiziral. "Pojavljale so se hude zmrzali skoraj vsak dan; 7. in 8. junija je padel sneg, bilo je tako hladno, da so pridelki zmrzovali do korenin. Zgodaj jeseni je še nezrela koruza bila zamrznjena do te mere, da ni mogla zoreti in se je ni splačalo obrati. Primanjkovalo je sestavin za peko kruha, cene so bile visoke in revni sloj je bil pogosto brez hrane. Potrebno je vedeti, da žitnice z "zahoda", takrat niso bile dobavljive preko železniških povezav, in prebivalci so se morali nanašati na lastne vire oziroma na druge ljudi v bližini.

V kraju Cape May (New Jersey), je proti koncu junija, zmrzal trajala 5 noči zapored in tako na pridelku povzročila obširno škodo.

V juliju in avgustu, so poročali o ledenih ploščah na rekah in jezerih vse do severozahodnega dela Pennsylvanije. 20. in 21. avgusta so o zmrzali poročali tudi v zvezni državi Virginia. Nagel padec v temperaturi je bil pogost pojav, z nihanji od normalnih poletnih temperatur (35 °C) do temperatur blizu ledišča v samo nekaj urah. Vreme so lažje prenašali tisti, ki so bili vajeni dolgih zimskih obdobij. Osrednja težava je bil vpliv vremena na pridelke in tako na vir hrane in lesa za kurjavo. Thomas Jefferson se je po upokojitvi v kraju Moticello (Virginia) ukvarjal s pridelavo živil, seveda neuspešno, kar ga je prisililo v dodatne zadolžitve. 13. septembra so v časopisu iz z.d. Virginia poročali o primanjkljaju v pridelku od polovice do dveh tretjin celotne kapacitete in dodali, da sta mraz kot tudi suša pogasila vso upanje. V časopisu iz kraja Norfolk (Virginia) so zapisali: "Smo že na polovici meseca julija in še ne moremo reči, da je vreme poletju primerno. Že več kot tri mesece prevladujejo vetrovi iz vzhoda... sonce je povečini zatemnjeno in nebo prekrito z oblaki; zrak je vlažen in neprijeten in pogosto tako srhljiv, da je umik h kaminu zelo zaželen."

Lokalni kmetje so uspešno pridelali le delček poljščin, vendar cena koruze in drugih žit je dramatično rastla. Cena ovesa, na primer, je porastla iz 12 ¢/enoto (mernik, 3,4 $/m³) leta 1815 (danes 1,55 $) na 92 ¢/enoto (mernik, 26 $/m³) v letu 1816 (danes 12,78 $). Izpad v pridelku je dodatno podkrepilo neprimereno prevozniško omrežje: z le nekaj kopenskimi ali plovnimi potmi, brez železniške povezave, je bil uvoz živil drag.

Evropa[uredi | uredi kodo]

Nizke temperature in obilno deževje sta v Veliki Britaniji in na Irskem onemogočila žetev. Iz Walesa so družine v iskanju hrane preseljevale zelo daleč. Lakota se je, zaradi izpada pridelka pšenice, ovesa in krompirja, razširila na sever in jugozahod Irske. V Nemčiji je bila kriza tako huda, da so cene visoko porastle. Zaradi takrat še neznanih okoliščin krize, se je prebivalstvo širom Evrope zbiralo v demonstracijah pred tovarnami žita in pekarnami, kasneje so se protesti sprevrgli v izgrede, zasede in kraje. Za Evropo je to bilo najhujše obdobje lakote 19. stoletja.

Posledice so bile široko razširjene in trajale vse do zime in več. Leta 1816 in 1817 so v Švici poletja bila tako hladna, da je pod ledenikom Gietro nastal naravni ledeni jez, visoko v dolini Val de Bagnes. Kljub številnim poskusom drenaže rastočega jezera, inženirja Ignaza Vanetza, se je jez podrl junija leta 1818.

Azija[uredi | uredi kodo]

Na Kitajskem je mrzlo vreme pokončalo drevesa, riževe poljščine in celo vodne bivole, posebej na severu. Poplave so uničile veliko ostalih poljščin. Izbruh vulkana Tambora je vplival na sezono monsunov in posledično povzročil ogromne poplave v dolini Yangtze. V Indiji je pozna sezona monsunov povzročila hudournike in hudo širjenje kolere iz regije v bližini reke Ganges v Bengalih vse do Moskve.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Danes je splošno znano, da je glavni vzrok sprememb vremena bil izbruh ognjenika med 5. in 15. aprilom 1815, na otoku Sambawa v Indoneziji (kasneje del Nizozemske kolonije, vendar pod Francosko vladavino med Napoleonovo okupacijo Nizozemske), kot opisano v delu Thomasa Stamforda. Indeks vulkanske eksplozivnosti izbruha (VEI) je bil 7 - velikanski naravni dogodek, ki je izvrgel ogromno vulkanskega pepela v zgornjo atmosfero. Bil je največji tovrstni dogodek po izbruhu vulkana Hatape leta 180 n.št. Posebnega pomena je tudi dejstvo, da se je izbruh leta 1815 zgodil v obdobju nenavadno nizke sončne aktivnosti v zadnjih desetletjih dobe, danes znane kot mala ledena doba.

Drugi pomembnejši izbruhi (VEI nad 4) v tem obdobju:

- 1812: La Soufriere, Karibi

- 1812: Awu, Sangihski otoki, Indonezija

- 1813: Suwanosejima, otoki Ryukyu, Japonska

- 1814: Mayon, Filipini

Navedeni izbruhi so dodatno prispevali h količini atmosferskega prahu. Značilnost velikega izbruha je padec povprečne svetovne temperature zaradi zmanjšanega preboja sončne svetlobe skozi stratosfero.

Na osnovi analize iz leta 2012, ki jo je opravil inštitut Barkeley Earth Surface Temperature, je Tambora leta 1815 povzročila padec povprečne svetovne temperature za 1°C. Manjše padce v temperaturi so zabeležili pri izbruhih med letoma 1812-1814.

Posledice[uredi | uredi kodo]

Kot posledica zaporednih izbruhov, so bile prej omenjene poljščine že nekaj let oslabljene; zadnji udarec je zadal vulkan Tambora. Evropa je, že načeta zaradi Napoleonovih vojn, utrpela še pomanjkanje hrane. Shodi so se začeli v Veliki Britaniji in Franciji in žitna skladišča so bila izropana. Nasilje je bilo izrazitejše v Švici, kjer je lakota povzročila, da vlada razglasi izredne razmere. Dogodku se pripisujejo huda neurja in nenavadna količina dežja s poplavljanjem osrednjih Evropskih rek (vključno z reko Ren), ter zmrzal v avgustu. Leta 1816 in 1819 je na Irskem izbruhnila epidemija tifusa, dodatno podkrepljena z lakoto, ki jo je povzročilo "leto brez poletja". Ocenjeno je bilo, da je na Irskem tragično klonilo 100.000 ljudi. BBC-jev dokumentarec je poročal o podvojeni umrljivosti v Švici leta 1816, kar je pomenilo 200.000 smrtnih žrtev v celi Evropi.

Kulturne posledice[uredi | uredi kodo]

V tem obdobju je visoka raven "tefre" (vulkanska snov) v atmosferi, botrovala nenavadno slikovitemu sončnemu zahodu, uprizorjenemu v slikah umetnika J. M. W. Turnerja. Podobni pojavi so bili opaženi po izbruhu vulkana Krakatoa leta 1883 in po izbruhu vulkana Pinatubo leta 1991 na zahodni obali ZDA in Filipinih.

Pomanjkanje ovesa za krmo konjev je najverjetneje navdihnilo nemškega izumitelja Karla Draisa pri raziskovanju načinov prevoza brez uporabe konja, kar je bilo kasneje znano kot prednik kolesa in korak k mehanizirani obliki osebnega prevoza.

"Leto brez poletja" je najverjetneje pripomoglo tudi k priseljevanju ljudi v notranjost severne Amerike (ZDA), posebno kmečkih družin iz predela New Englanda (kar je danes zahodni del New Yorka in bližnjega zahoda) v iskanju primernejše klime, rodovitnejše zemlje in boljših pogojev pridelovanja.

Po mnenju zgodovinarja L.D. Stillwella, je Vermont utrpel padec v prebivalstvu med 10.000 in 15.000 ljudmi. Med tistimi, ki so zapustili Vermont je bila družina Josepha Smitha, kateri je potoval iz Sharona v Vermontu do Palmyre v New Yourku. Premik je posredno vplival pri nastanku verske knjige o Mormonih (Book of Mormon) in ustanovitvi Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (The Church of Jesus Christ of latter-day saints, Mormonizem).

Junija leta 1816 so nenehne padavine in frigidno poletje prisilile Mary Shelley, Johna Williama Palidorija in njune prijatelje, da ostanejo znotraj vile Diodati s pogledom na jezero Geneva, za celoten čas njihovega dopustovanja v Švici. Odločili so se tekmovati kdo bo napisal najbolj srhljivo zgodbo in tako je Shelly napisala noveli o Frankesteinu in Lordu Byronu. Knjigi sta kasneje navdihnili Polidorija pri pisanju "The vampyre" (Vampir), predhodnika uspešnice "Drakula". Istočasno je Lord Byron dobil navdih za pesem "Darkness" (Tema).

Kemik Justus Von Liebig, ki je kot otrok v Darmstadtu na lastni koži preizkusil lakoto, je kasneje preučeval rastlinsko prehranjevanje in uvedel mineralno gnojilo.

Primerljivi dogodki[uredi | uredi kodo]

• ognjenik Toba (pred 70.000-75.000 leti)

• vremenske motnje med leti 1628-26 pr.n.št., navadno pripisane izbruhu ognjenika Santorini

• izbruh ognjenika Hekla 3 okoli leta 1200 pr.n.št., sočasno s koncem bakrene dobe

• izbruh ognjenika Hetape okoli leta 180 n.št.

• izredni vremenski dogodki med letoma 535-536 n.št. so bili pripisani vulkanskemu izbruhu

• izbruh ognjenika Heaven lake (Nebeško jezero) med S. Korejo in Kitajsko okoli leta 969 n.št.

• izbruh ognjenika Rinjani na otoku Lombok v Indoneziji, leta 1257

• izbruhu ognjenika Kuwae so pripisali vlogo pri padcu Konstantinoplja leta 1453

• zaradi izbruha ognjenika Huaynaputina v Peruju, je leto 1601 bilo najhladnejše leto na severni polobli v šestih stoletjih, isto leto sta zima in pomlad bila zelo mrzla, poletje pa hladno in deževno

• izbruh ognjenika Laki na Isladiji je bil tragičen za tisoče evropejcev, med letoma 1783-84

• izbruh ognjenika Pinatubo leta 1991 je sprožil nenavadne vremenske vzorce in začasne ohladitve v ZDA, posebno na severovzhodu in bližnjem zahodu države. Nenavadno blagi zimi in topli pomladi leta 1992, je sledilo hladno in deževno poletje. Med letoma 1991-93 so se vzdolž zahodne obale ZDA, posebej v Kaliforniji, padavine okrepile.

Pop kultura[uredi | uredi kodo]

V albumu Oh Perilous World je čelo-rock skupina Rasputina napisala pesem z naslovom "1816, Leto brez poletja". Folk pevec iz Vermonta, Pete Sutherland je skomponiral pesem z naslovom "1800 and froze to death", ki je bila posneta leta 2009 na zgoščenki "Thufters and Through-Stones: The music of Vermont's first 400 years". V svoji tezi se mehiški novelist in direktor Giullermo del Toro "Why Vampires Never Die", v sodelovanju z ameriškim pisateljem Chuckom Hogan, sklicuje na poletje leta 1816, ki je tudi obdobje v katerem je okvirna interpretacija "Vampirja" prvič nastala.

Sorodni članki[uredi | uredi kodo]

Globalno ohlajanje

Mala ledena doba

Temni dan New Englanda

Časovna tabla pomembnejših ognjeniških izbruhov

Beli Božič na južni polobli