Uporabnik:Štajerskijanez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ian Fleming[uredi | uredi kodo]

Ian Lancaster Fleming, angleški pisatelj, časnikar, * 28. maj 1908, London - † 12. avgust 1964, Kent.

Slika:For Your Eyes Only.jpg

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 28. maja 1908 v Londonu, kot drugi izmed četverice bratov. Šolal se je na Etonu, kasneje v Nemčiji in Avstriji.

Po začetni karieri pri Reutersu postane borznik posrednik. Med drugo svetno vojno je delal kot pomočnik direktorja pomorske obveščevalne službe v Londonu. Tam je slišal mnoge skrivnosti. Iz teh izkušenj je črpal, ko je ustvarjal literarne like in dogodke za njegove knjige o Jamesu Bondu.

Po vojni je postal odgovorni urednik za poročanje iz tujine pri časnikarski hiši Kemsley, ki je bila tedaj lastnica časopisa Sunday Times in drugih časopisov. Vendar je njegova ustvarjalna domišljija ostala prikrita do leta 1952, ko se je umaknil v svojo hišo na Jamajki in ,v nič manj kot dveh mesecih, ustvaril prvo dogodovščino Jamesa Bonda, Casino Royale. Izdal je še trinajst knjig o Jamesu Bondu, doživel njihov uspeh in si ogledal prva dva filma o Jamesu Bondu, Dr. No in Iz Rusije z ljubeznijo, v katerih je legendarnega vohuna upodobil Sean Connery.

Leta 1952 se je poročil z Anne Rothermere in v avgustu se jima je rodil edini sin, Caspar. Med okrevanjem od prve srčne kapi leta 1962 je napisal kratko zgodbo za Casparja, katere glavni lik je bil leteči avtomobil, Chitty-Chitty-Bang-Bang. Ian Fleming je umrl 12. avgusta, star 56 let, v Kentu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Vse se je začelo s knjigo Casino Royale, prvo pustolovščino Jamesa Bonda. Napisal jo je marca leta 1952, izdana pa je bila prihodnje leto. 43-letni Ian Fleming je, navkljub svojim novinarskim

izkušnjam, prvič poskusil napisati knjigo. Izvod je poslal svojemu prijatelju, pesniku Wiliamu Plomerju, ki jo je priporočil založniku Jonathanu Capeu. 4.750 kopij je bilo prodanih v enem mesecu, kritike so bile ugodne in tako se je rodil britanski narodni heroj.

Knjiga z naslovom Live and Let Die je sledila naslednje leto, Moonraker leta 1955 in od tedaj je vsako leto, vse do Flemingove smrti leta 1964, izšla knjiga z dogodivščino Jamesa Bonda.

Fleming je obdržal svojo skužbo pri Sunday Timesu, kjer je bil urednik za poročanja iz tujine. Ta položaj mu je omogočal, da je, od časa do časa, povprašal kolege na terenu o značilnostih krajev, od koder so poročali, o kakšni lokalni znamenitosti in običajih. Ob koncu vojne je obljubil, da se bo vrnil na Jamajko. To je tudi storil in si zgradil skromen bungalov na čudoviti lokaciji,na severni obali. Poimenoval jo je Goldeneye in tam je, od leta 1952, od januarja do februarja pisal knjige, saj je nekako prepričal svoje delodajalce, da so mu dovolili vsakoleten dvomesečni dopust.

Postal je znan pisatelj, njegova knjiga, From Russia with Love, pa je še posebej znana, saj s svojim vpogledom v sovjetsko vohunstvo, vpeljavo bolj zaobljenega Jamesa Bonda in napeto ter vznemirljivo zgodbo, zasidra bralca v strani. Iz neznanega razloga pa je njegova deseta knjiga, The Spy Who Loved Me, uvedla novo formulo. Zgodbo pripoveduje ženska, Vivienne Michel, James Bond pa se pojavi kasneje v zgodbi. To ni bilo pogodu bralcem, kar so tudi jasno pokazali. Naklada knjige ni bila velika in Fleming se je odločil, da se vrne k staremu načinu.

Pri prodaji knjig je pomagal tudi ameriški predsednik Kennedy, ko je knjigo From Russia with Love leta 1961 uvrstil med svojo deseterico najbolj priljubljenih knjig. Tudi film, Dr. No, je pomagal k večji prepoznavnosti, ko se je leta 1962 začel predvajati v kinematografih.

Tedaj je, na žalost, Ian Fleming že bolehal za srčno boleznijo. Preživel je močno srčno kap leta 1962 in med okrevanjem je napisal kratko zgodbo za svojega sina Casparja z naslovom Chitty-Chitty-Bang-Bang. Ogledal si je dva filma o Jamesu Bondu, Dr. No in Iz Rusije z ljubeznijo, in bil na snemanju filma Goldfinger.

Bil je eden izmed prvih pisateljev, ki so omenjali znamke zapestnih ur, uplinjačev, letnikov šampanjcev, s katerimi je prispeval k resničnosti svojih zgodb.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Casino Royale (1953)
  • Live and Let Die (1954)
  • Moonraker (1955)
  • Diamonds are Forever (1956)
  • From Russia, with Love (1957)
  • The Diamond Smugglers (1957)
  • Dr. No (1958)
  • Goldfinger (1959)
  • For Your Eyes Only (1960)
  • Thunderball (1961)
  • The Spy Who Loved Me (1962)
  • On Her Majesty˙s Secret Service (1963)
  • Thrilling Cities (1963)
  • You Only Live Twice (1964)
  • Chitty-Chitty-Bang-Bang (1964)
  • The Man with the Golden Gun (1965)
  • Octopussy and The Living Daylights (1966)

Viri[uredi | uredi kodo]

http://www.ianfleming.com/ian-fleming/