Uporabniški pogovor:Pabloigor

Vlatka Oršanić

Živjo, iz članka si pobrisal kup obstoječe vsebine z referencami vred, kar ni najbolje. Prosim vključi nazaj, kar je primernega, predvsem reference, saj članek zdaj krši pravilo o preverljivosti. Manjkajo tudi standardna uvodna vrstica in povezave do povezanih člankov v Wikipediji (glej Wikipedija:Slogovni priročnik). — Yerpo ^Ha? 10:32, 25. november 2016 (CET)

Navodila za oblikovanje povezav so na Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave). Člankov v drugih Wikipedijah ne povezujemo. — Yerpo ^Ha? 10:43, 25. november 2016 (CET)

Še enkrat: prosim ne povezuj do člankov v drugih Wikipedijah (angleški, nemški ...). — Yerpo ^Ha? 12:26, 25. november 2016 (CET)

Ali razumeš slovensko? / Do you understand Slovene? — Yerpo ^Ha? 12:36, 25. november 2016 (CET)

Prosim, da sporočiš, ali si zgornje navodilo prebral in razumel (in ga seveda upoštevaj). V nasprotnem primeru ti bom moral preprečiti urejanje. — Yerpo ^Ha? 12:56, 25. november 2016 (CET)

Hvala za pojasnilo in prispevek v slovensko Wikipedijo. Komentar je bil namenjen tistemu, ki je ignoriral navodila, kdo vse je za tem uporabniškim računom seveda nisem mogel vedeti. Kar se ostalega tiče, za članek je seveda dobro, da je dolg, le verodostojnost in pravilnost podatkov v Wikipediji dokazujemo z navajanjem virov, saj se ne moremo zanašati na verodostojnost anonimnih avtorjev, niti ne preverjamo njihove strokovnosti. To ne bi bilo izvedljivo. Namesto tega se zanašamo na vire, ki jih ti avtorji navedejo, zato tudi moja prošnja. Prejšnja oblika članka z boljšo obliko uvodne vrstice in viri je dostopna iz zgodovine strani, konkretno tukaj. Vsekakor pa so dobrodošli tudi novi navedki virov za nove podatke. — Yerpo ^Ha? 11:14, 27. november 2016 (CET)
PS: osebno raje uporabljam prevzeto obliko "živjo", ne neposredno hrvaške "živio". Ampak to so že podrobnosti.

Pozdravljen!

Hvala za odgovor. Poskrbel bom za verodostojnost z navedbo ustreznih virov. Ker jih ni tako malo, bom to storil v rubriki "glej tudi", ker gre večinoma za zunanje povezave. Zdaj pa, brez zamere, še beseda dve o znamenitem "živjo". Ne zaradi dlakocepstva, ampak zato, ker mislim, da moramo biti kljub vsemu natančni v vseh zadevah, če smo natančni v nekaterih zadevah. Če smo namreč natančni le selektivno, to pomeni, da smo neobjektivni oziroma nenatančni, se pravi po svoje pristranski. Za marsikoga in za marsikaj to ni težava, če pa se gibljemo, denimo, na akademski ravni, potem je drugače. Če učimo in opozarjamo druge na pravilnost, je najbrž prav, da smo sami pazljivi. Ker se nekoliko ukvarjam tudi z etimologijo in semantiko, mi dovoli tole pojasnilo: "živjo" ni nič drugega kot zapis pogovornega oziroma žargonskega izraza, katerega pravilni zapis v slovenščini (glej SSKJ) je živio in 1. izraža slavljenje, poveličanje: navdušenje, odobravanje: // izraža voščilo in poziv, da se izpije, in, 2. izraža pozdrav. V zvezi s tvojo pripombo, da gre pri izrazu "živio" za neposredni prevzem hrvaške besede, bi pripomnil, da v hrvaščini seveda obstaja ta beseda kot vzklik, in da smo res od njih prevzeli ta izraz pozdrava (glej Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar), ampak pišemo ga vendarle kot živio in ne kot živjo. Zdaj je tudi vprašanje, ali gre tu za problem, ki ga ima mnogo Slovencev (in v nasprotnem taboru tudi Hrvatov), da bi, Bog ne daj, uporabili kaj njihovega, da bi bilo videti, kot da smo nekaj manj od njih, oziroma odvisni od njih. To je značilen problem majhnih in nesamozavestnih narodov. Koliko besed v slovenščini je vzeto iz nemščine in iz latinščine ali pa, že precej časa, iz angleščine!? Da ne "duljim": ali je vse to podrobnost, nisem prepričan. Menim, da vendarle je nekje meja spoštovanja lastnega jezika, k čemur spada tudi primeren zapis besed, če je naš namen, da ta jezik vsaj v grobih obrisih ohranimo in s tem obdržimo tudi našo kulturo in s tem nas same, kakršni smo.

S prijaznimi pozdravi, Igor