Ogled vira Ukrajinska kulturna dediščina med rusko invazijo


[[Slika:Бібліотека_ім.Короленка.jpg|sličica| Javna knjižnica v [[Černigov|Černigovu]] pred obleganjem.]]
[[Rusija]] je 24. februarja 2022 sprožila veliko eskalacijo v [[Rusko-ukrajinska vojna|Rusko-ukrajinski vojni]] in začela [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo]] na [[Ukrajina|Ukrajino]], ki je največji vojaški napad v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref>{{Navedi novice|last=Herb|first=Jeremy|last2=Starr|first2=Barbara|authorlink2=Barbara Starr|last3=Kaufman|first3=Ellie|others=Oren Liebermann and Michael Conte|date=24 February 2022|title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine|publisher=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html|accessdate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220227052443/https://edition.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html|archivedate=27 February 2022|quote=Russia's invasion of its neighbor in Ukraine is the largest conventional military attack that's been seen since World War II, the senior defense official said Thursday outlining United States observations of the unfolding conflict}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Karmanau|first=Yuras|last2=Heintz|first2=Jim|last3=Isachenkov|first3=Vladimir|last4=Litvinova|first4=Dasha|others=Photograph by [[Evgeniy Maloletka]] (AP Photo)|date=24 February 2022|title=Russia presses invasion to outskirts of Ukrainian capital|work=[[ABC News]]|publisher=[[American Broadcasting Company]]|agency=[[Associated Press]]|location=[[Kyiv]]|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/russia-attacks-ukraine-defiant-putin-warns-us-nato-83078619|accessdate=26 February 2022|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://abcnews.go.com/International/wireStory/russia-attacks-ukraine-defiant-putin-warns-us-nato-83078619|archivedate=27 February 2022|quote=... [a]mounts to the largest ground war in Europe since World War II.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Tsvetkova|first=Maria|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|last3=Zinets|first3=Natalia|last4=Charlish|first4=Alan|last5=Grulovic|first5=Fedja|others=Writing by Robert Birsel and Frank Jack Daniel; Editing by William Mallard, Angus MacSwan and David Clarke|date=27 February 2022|title=Putin puts nuclear 'deterrence' forces on alert|work=[[Reuters]]|publisher=[[Thomson Corporation]]|location=[[Kyiv]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/western-allies-expel-key-russian-banks-global-system-ukraine-fights-2022-02-27/|accessdate=27 February 2022|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220227/https://www.reuters.com/world/europe/western-allies-expel-key-russian-banks-global-system-ukraine-fights-2022-02-27/|archivedate=27 February 2022|quote=... [t]he biggest assault on a European state since World War Two.}}</ref> Med spopadi je bilo uničeno, poškodovano ali ogroženo veliko ukrajinske kulturne dediščine.<ref name="Akinsha_2022_03">{{Navedi novice|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/03/25/ukraine-culture-in-peril|title=Culture in the crossfire: Ukraine's key monuments and museums at risk of destruction in the war|first=Konstantin|last=Akinsha|work=[[The Art Newspaper]]|date=25 March 2022|accessdate=26 March 2022}}</ref> Namerno uničenih in [[Ruska kraja umetnin in plenjenje med invazijo na Ukrajino|plenjenjih]] je bilo več kot 500 primerov ukrajinske kulturne dediščine in velja za [[vojni zločin]].<ref>{{Navedi splet|last=Kirchmair|first=Lando|date=2022-03-21|title=The War of Aggression Against Ukraine, Cultural Property and Genocide: Why it is Imperative to Take a Close Look at Cultural Property|url=https://www.ejiltalk.org/the-war-of-aggression-against-ukraine-cultural-property-and-genocide-why-it-is-imperative-to-take-a-close-look-at-cultural-property/|accessdate=2022-11-11|website=EJIL: Talk!|language=en}}</ref> Ukrajinski minister za kulturo je to označil za kulturni genocid.<ref>{{Navedi splet|date=2022-09-13|title=Salvaging Ukraine's culture: Country's history & language under threat|url=https://www.euronews.com/culture/2022/09/13/its-cultural-genocide-ukraines-culture-minister-trying-to-salvage-the-countrys-artifacts|accessdate=2022-11-11|website=euronews|language=en}}</ref>

== Pravna zaščita ==
Po mednarodnem humanitarnem pravu so kulturne dobrine posebaj zaščitene.<ref name="biicl">{{Navedi splet|last=Hausler|first=Kristin|last2=Drazewska|first2=Berenika|title=How does international law protect Ukrainian cultural heritage in war? Is it protected differently than other civilian objects?|url=https://www.biicl.org/documents/11200_how_does_international_law_protect_ukrainian_cultural_heritage_in_war.pdf|publisher=British Institute of International and Comparative Law}}</ref> Protokol I [[Ženevske konvencije]] in [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada|Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] (Ukrajino in Rusijo sta zavezanci obeh) državam podpisnicam prepovedujeta uporabo zgodovinskih spomenikov za podporo svojih vojaških prizadevanj ali jih izrabiti za maščevanje ali sovražnosti.<ref name="biicl" /> [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada|Drugi protokol k Haaški konvenciji]] dovoljuje napade na kulturne dobrine le v primeru »izjemne vojaške nuje«, ko ni druge izvedljive alternative. Napadi na kulturno dediščino so [[Vojni zločin|vojni zločini]] in jih je mogoče preganjati pred [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnim kazenskim sodiščem]].<ref name="biicl2">{{Navedi splet|last=Hausler|first=Kristin|last2=Drazewska|first2=Berenika|title=How does international law protect Ukrainian cultural heritage in war? Is it protected differently than other civilian objects?|url=https://www.biicl.org/documents/11200_how_does_international_law_protect_ukrainian_cultural_heritage_in_war.pdf|publisher=British Institute of International and Comparative Law}}</ref>

== Pomembni primeri kulturne dediščine v Ukrajini ==
[[Slika:Троїцький_монастир.jpg|sličica| Samostan sv. trojice v [[Černigov|Černigovu]], ki je bil poškodovan med ruskim obleganjem mesta.]]
Ukrajina ima sedem območij [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], kot je npr. katedrala sv. Sofije v Kijevu, [[Kijevsko-Pečerska lavra|kijevsko-pečerska lavra]] in celotna središče [[Lvov|Lvova]].<ref name=":0"></ref> Dodatna območja v [[Harkov|Harkovu]], [[Mikolajiv|Mikolajivu]] in [[Černigov|Černigovu]] so bila v obravnavi za status svetovne dediščine, vendar pred invazijo niso bila dodana nanj.<ref name=":1">{{Navedi splet|last=Katz|first=Brigit|date=March 8, 2022|title=Unesco Sounds the Alarm Over Threats to Ukrainian Cultural Heritage|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/unesco-sounds-the-alarm-over-threats-to-ukrainian-cultural-heritage-180979686/|accessdate=2022-03-11|website=Smithsonian Magazine|language=en}}</ref>

Konec aprila 2022 je ''Politico'' poročal, da je Ukrajina razbitino [[Moskva (križarka)|ruske križarke ''Moskva'']], ki je bila potopljena v vojni, registrirala kot območje »podvodne kulturne dediščine«.<ref>{{Navedi splet|last=Jack|first=Victor|date=2022-04-22|title=Trolling Russia, Ukraine registers Moskva shipwreck as 'underwater cultural heritage'|url=https://www.politico.eu/article/trolling-russia-ukraine-registers-moskva-shipwreck-underwater-cultural-heritage/|accessdate=2022-05-10|website=POLITICO|language=en-US}}</ref>

== Prizadevanja za ohranitev ==

=== Domače ===
{{Več slik
| direction = vertical
| width = 220
| image1 = Kyiv National Art Gallery during Russian invasion of Ukraine (03).jpg
| caption1 = Prazna Nacionalna galerija v Kijevu - umetnine so bile umaknjene v zaklonišča, april 2022.
| image2 = Київська національна картинна галерея. 13.10.2022. Фото 1.jpg
| caption2 = Ista galerija po ruskih raketnih napadih 10. oktobra 2022. Spomenik [[Ilja Repin|Ilji Repinu]] na levi je bil zaščiten pred šrapneli.
}}
Direktor ''Nacionalnega muzeja zgodovine Ukrajine'' v [[Kijev|Kijevu]], Fedir Androščuk, je sodeloval pri zavarovanju muzeja pred napadi in morebitnim plenjenjem. Androščuk je poročal, da je štirim drugim muzejem v [[Vinica|Vinici]], [[Žitomir|Žitomirju]], [[Sumi|Sumiju]] in [[Černigov|Černigovu]] uspelo odstraniti, shraniti in zaščititi svoje glavne razstave, muzej v Vinici pa je tudi služil kot bivališče za begunce.<ref name=":0"></ref> Umetniški kolektiv ''Asortimentna kimnata'' je ustvarila več bunkerjev in pri evakuaciji in zaščiti eksponatov sodeloval z galerijami v Kijevu, Mariupolu, Odesi, Zaporožju in drugod.<ref name=":2"></ref>
[[Slika:Monument_to_Petro_Sahaidachny_during_Russian_invasion_of_Ukraine_(04).jpg|desno|sličica|Spomenik [[Hetman|hetmanu]] Petru Sagaidačniju v Kijevu zaščiten z vrečami peska.]]
Številni spomeniki in obeležja so bili zaščiteni z vrečami peska ali oviti v različne materiale. V [[Kijev|Kijevu]] je bilo od sredine aprila na ta način zaščitenih približno 28 objektov.<ref name="pravda_2022_04_16">{{Navedi splet|url=https://life.pravda.com.ua/culture/2022/04/16/248266/|title=На захисті від "русского мира": як рятують українські пам'ятки і чому Київ лишив монумент Незалежності відкритим|date=2022-04-16|publisher=[[Українська правда]]|last=Кречетова Д.}}</ref> Prebivalci [[Lvov|Lvova]] so z ovijanjem v plastiko, peni in druge materiale poskušali pomagati zaščititi več kamnitih kipov in fontan, ki jih ni bilo mogoče razstaviti. Lvovska fundacija za ohranjanje arhitekturnih in zgodovinskih spomenikov je pripravila lesene okvirje in deske za zaščito spomenikov in vitražev cerkev.<ref>{{Navedi splet|last=Holland|first=Oscar|date=March 4, 2022|title='Concerned' Ukrainian locals help protect Lviv's historic statues|url=https://www.cnn.com/style/article/lviv-ukraine-statues-wrapped-heritage-protection/index.html|accessdate=2022-03-11|website=CNN|language=en}}</ref><ref name="pravda_2022_04_16" />

28. marca je ukrajinsko Ministrstvo za digitalno preobrazbo ustanovilo muzej [[Nezamenljivi žeton|Nezamenljivh žetonov]] (NFT), da bi pomagali ohraniti državnost in zgodovino Ukrajine, ves izkupiček od prodaje pa je šel ministrstvu. Do 1. aprila je bilo s prodajo NFT zbranih približno 600,000 $, pri čemer so bila sredstva predvidena za pomoč pri obnovi muzejev, gledališč in drugih kulturnih institucij, ki so bile uničene ali poškodovane.<ref>{{Navedi splet|last=Kharif|first=Olga|date=April 1, 2022|title=Ukraine Raises $600,000 Through Museum NFT Sales to Help Rebuild|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-01/ukrainian-government-raises-600-000-through-museum-nft-sales|accessdate=2022-04-05|website=Bloomberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Mattei|first=Shanti Escalante-De|date=2022-03-28|title=Ukraine Has Launched an NFT 'Museum' to Preserve the Country's History|url=https://www.artnews.com/art-news/news/ukraine-nft-project-museum-of-war-1234623051/|accessdate=2022-04-05|website=ARTnews.com|language=en-US}}</ref>

Številni predmeti kulturne dediščine, ki so v Ukrajini morali biti zaščiteni pred rusko invazijo, so tudi del ruske kulture.<ref name="Akinsha_2022_03"></ref><ref name=":2">{{Navedi splet|last=Braun S.|title=Ukraine rushes to save cultural heritage from destruction|url=https://www.dw.com/en/ukraine-rushes-to-save-cultural-heritage-from-destruction/a-61158291|date=2022-03-17|website=Deutsche Welle|language=en-GB}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBraun_S.2022">Braun S. (2022-03-17). [https://www.dw.com/en/ukraine-rushes-to-save-cultural-heritage-from-destruction/a-61158291 "Ukraine rushes to save cultural heritage from destruction"]. ''Deutsche Welle''.</cite></ref>

Kmalu po invaziji je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] sporočil, da si po celotni državi prizadeva označiti vse ključne zgodovinske spomenike in kraje z emblemom [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada|Haaške konvencije iz leta 1954]], ki je mednarodno priznan simbol za zaščito kulturne dediščine v oboroženih spopadih. Organizacija je sodelovala tudi z direktorji državnih muzejev pri usklajevanju konservatorskih prizadevanj za zaščito zbirk in spremljala morebitno škodo na kulturnih spomenikih s pomočjo satelitskih posnetkov.<ref>{{Navedi splet|last=Hickley|first=Catherine|date=2022-03-04|title=Unesco 'gravely concerned' about damage to Ukrainian cultural heritage|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/03/04/unesco-gravely-concerned-about-damage-to-ukrainian-cultural-heritage|accessdate=2022-03-11|website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Kmalu po invaziji so uradniki Mednarodnega sveta muzejev začeli dokumentirati ukradene artefakte in dele, na katere bi lahko naleteli organi kazenskega pregona.<ref name=":6"></ref>

Kulturne ustanove na Poljskem so ponudile pomoč prek Odbora za pomoč muzejem Ukrajine, ustanovljenega kmalu po invaziji. Odbor je ponudil podporo vsem muzejem in kulturnim ustanovam v Ukrajini za podporo in zavarovanje njihovih zbirk ter dokumentacijo, digitalizacijo in popis.<ref name=":2">{{Navedi splet|last=Braun S.|title=Ukraine rushes to save cultural heritage from destruction|url=https://www.dw.com/en/ukraine-rushes-to-save-cultural-heritage-from-destruction/a-61158291|date=2022-03-17|website=Deutsche Welle|language=en-GB}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBraun_S.2022">Braun S. (2022-03-17). [https://www.dw.com/en/ukraine-rushes-to-save-cultural-heritage-from-destruction/a-61158291 "Ukraine rushes to save cultural heritage from destruction"]. ''Deutsche Welle''.</cite></ref> Pomoč drugih ustanov se je nadaljevala vso vojno. Maja 2022 je češko ministrstvo za kulturo naročilo [[Narodni muzej, Praga|Narodnemu muzeju v Pragi,]] naj pošlje embalažni material in varnostno opremo, kot so mehurčkasta pena za ovijanje, gasilni aparati in iverne plošče za prekrivanje oken.<ref>{{Navedi splet|last=Iotkovska|first=Svilena|date=May 11, 2022|title=Czechia helps Ukraine preserve its endangered cultural heritage {{!}} TheMayor.EU|url=https://www.themayor.eu/en/a/view/czechia-helps-ukraine-preserve-its-endangered-cultural-heritage-10419|accessdate=2022-05-28|website=www.themayor.eu|language=en}}</ref>

Marca 2022 se je začelo prizadevanje ''Reševanje ukrajinske kulturne dediščine na spletu'', ki izvaja varnostno kopiranje in hranitev potencialno ogroženih podatkov in tehnologije ukrajinskih kulturnih institucij.

== Škoda ==
[[Slika:Банер_для_висвітлення_пам'яток_культури_України,_зруйнованих_війною.png|sličica| Zunanjost katedrale Marijinega vnebovzetja v Harkovu pred invazijo in notranjost po napadu.]]
[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] je 23. decembra poročal o uničenju ali poškodovanju najmanj 231 objektov: 102 verskih objektov, 18 muzejev, 81 stavb zgodovinskega in/ali umetniškega pomena, 19 spomenikov in 11 knjižnic. Ta seznam vsebuje samo primere, ki so bili potrjeni iz več verodostojnih virov,in ne vsebuje površinskih poškodb, kot so razbita okna in vrata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rfi.fr/ru/украина/20220628-эксперт-юнеско-мониторинг-разрушений-украинских-культурных-ценностей-идет-с-первых-дней-войны|title=Эксперт ЮНЕСКО: «Мониторинг разрушений украинских культурных ценностей идет с первых дней войны»|date=2022-06-28|publisher=Международное французское радио|archiveurl=https://archive.today/20220917085444/https://www.rfi.fr/ru/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D0%B8%D0%BD%D0%B0/20220628-%D1%8D%D0%BA%D1%81%D0%BF%D0%B5%D1%80%D1%82-%D1%8E%D0%BD%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B8%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D0%BD%D0%B3-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D1%80%D1%83%D1%88%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B9-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D1%85-%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D1%8B%D1%85-%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B5%D0%B9-%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D1%82-%D1%81-%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B2%D1%8B%D1%85-%D0%B4%D0%BD%D0%B5%D0%B9-%D0%B2%D0%BE%D0%B9%D0%BD%D1%8B|archivedate=2022-09-17|language=ru}}</ref> Ministrstvo za kulturo Ukrajine je 25. decembra 2022 poročalo o 1189 primerih poškodb ali uničenja kulturnih predmetov, med njimi 563 »ustvarjalnih središč«, 453 knjižnic, 63 muzejev in galerij, 18 gledališč in filharmonij ter 92 ustanov za umetnostno izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://mkip.gov.ua/news/8414.html|title=Because of russian aggression, 1189 objects of cultural infrastructure were damaged in Ukraine|date=2023-01-05|publisher=Ministry of Culture of Ukraine}}</ref> 21 jih je bilo obravnavanih kot spomenik državnega pomena. Okoli 100 objektov je bilo popolnoma ali skoraj popolnoma uničenih.<ref name="krymr_2022_07_17">{{Navedi splet|url=https://ru.krymr.com/a/kulturnoye-naslediye-poteri-ukraina-rossiya-voyna-yunesko/31947111.html|title=Россия боится культуры Украины? На заседании Совбеза ООН озвучили данные ЮНЕСКО|date=2022-07-17|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220717105634/https://ru.krymr.com/a/kulturnoye-naslediye-poteri-ukraina-rossiya-voyna-yunesko/31947111.html|archivedate=2022-07-17|language=ru}}</ref> Laboratorij za spremljanje kulturne dediščine v Naravoslovnem muzeju v Virginiji je 10. junija 2022 poročal o dokazih o 458 poškodovanih kulturnih znamenitostih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/06/10/is-ukraines-cultural-heritage-under-coordinated-attack|title=Is Ukraine's cultural heritage under coordinated attack?|date=2022-06-10|publisher=The Art Newspaper|last=Seymour T.}}</ref> Ekipa ''New York Times Visual Investigations'' je sestavila seznam približno 339 zgradb, spomenikov in drugih kulturnih ustanov, ki so bile delno ali popolnoma uničene do decembra 2022, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena [[Donbas|Donbasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Farago|first=Jason|date=2022-12-27|title=When Cultural Heritage Becomes a Battlefront|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/12/27/arts/design/cultural-heritage-ukraine-russia-war.html|accessdate=2022-12-30|issn=0362-4331}}</ref>
[[Slika:Ivankiv_Historical_and_Local_History_Museum,_2022-06-16_(1).jpg|sličica| Ruševine muzeja v Ivankivu]]
25. februarja 2022 muzej zgodovine in lokalne zgodovine v Ivankivu, približno 80 km od Kijeva, po ruskem bombardiranju v celoti pogorel.<ref name="bloomberg">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2022-03-08/the-destruction-of-ukraine-heritage-and-cultural-sites|title=The Ukrainian Cultural Sites at Risk of Destruction|date=2022-03-08|publisher=Bloomberg}}</ref> V muzeju so bila ljudska umetniška dela, med drugim tudi slike [[Marija Primačenko|Marije Primačenko]] in dela [[Gana Veres|Gane Veres]]. Nekaj slik in drugih eksponatov so iz gorečega objekta rešili domačini. Število umetniških del Primačemlpve, Veresove in drugih umetnikov, ki so bila uničena ali poškodovana, ni znano.<ref>{{Navedi splet|last=Gelt|first=Jessica|date=2022-03-01|title=Getty condemns cultural 'atrocities' as Ukrainian heritage museum burns|url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/story/2022-02-28/getty-condemns-ukraine-museum-burning|accessdate=2022-03-11|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref>

Spominski center holokavsta [[Babin jar]], ki je bil še v gradnji, je bil poškodovan 1. marca 2022. Poškodovana je bila muzejska stavba in sosednje pokopališče.<ref name="jerusalempost-babiyar">{{Navedi splet|last=Harkov|first=Lahav|date=1 March 2022|title=Russia strikes Babyn Yar Holocaust memorial site in Ukraine|url=https://www.jpost.com/international/article-699034|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301173043/https://www.jpost.com/international/article-699034|archivedate=1 March 2022|accessdate=2 March 2022|website=[[The Jerusalem Post]]}}</ref><ref name="bbc-babiyar">{{Navedi splet|last=Wertheimer|first=Tiffany|date=2 March 2022|title=Babyn Yar: Anger as Kyiv's Holocaust memorial is damaged|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60588885|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220302214136/https://www.bbc.com/news/world-europe-60588885|archivedate=2 March 2022|accessdate=3 March 2022|website=[[BBC News]]}}</ref> Stavba Kijevske male opere je bila poškodovana 15. marca.<ref>{{Navedi splet|title=Разрушение музеев, театров и храмов — это военное преступление Под обстрелами в Украине уничтожены десятки гражданских объектов. Что за это будет России?|url=https://meduza.io/feature/2022/03/27/razrushenie-muzeev-teatrov-i-hramov-eto-voennoe-prestuplenie|accessdate=2022-04-27|website=Meduza|language=ru}}</ref>
[[Slika:Destroyed_church_in_Viazivka.jpg|desno|sličica| Uničena cerkev v Viazivki]]
[[Bitka za Harkov (2022)|Bitko za Harkov]] je bila poškofovana katedrala Marijinega vnebovzetja v [[Harkov|Harkovu]]. Umetnine in vitraže v katedrali je poškodoval [[manevrirni izstrelek]], ki je poškodoval tudi mestno jedro Harkova.<ref name="bloomberg-ukraine culture2">{{Navedi splet|last=O'Sullivan|first=Feargus|date=8 March 2022|title=The Ukrainian Cultural Sites at Risk of Destruction|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2022-03-08/the-destruction-of-ukraine-heritage-and-cultural-sites|accessdate=8 March 2022|website=[[Bloomberg News|Bloomberg CityLab]]}}</ref> V Harkovu je bila zaradi ruske vojske prav tako poškodovana stavba ''Slovo,''<ref name="bloomberg-ukraine culture2" /> spomenik žrtvam [[Holokavst|holokavsta]] v [[Drobicki jar|Drobickem jaru]],<ref>{{Navedi splet|last=Levine|first=Jon|date=2022-03-26|title=Russian forces damage Holocaust memorial near Kharkiv|url=https://nypost.com/2022/03/26/russian-military-damage-holocaust-memorial-near-kharkiv/|accessdate=2022-04-05|website=New York Post|language=en-US}}</ref> zunanjost [[Muzej umetnosti Harkov|umetnostnega muzeja v Harkovu]],<ref>{{Navedi splet|date=2022-03-18|title=Велике російське руйнівництво: Архітектурні пам'ятки, пошкоджені війною|url=https://birdinflight.com/uk/architectura-uk/20220317-great-russian-destruction.html|accessdate=2022-04-27|website=Bird In Flight|language=uk-UA}}</ref> stavba Harkovske regionalne uprave, stavba Harkovskega mestnega sveta, stavba opere in baleta in stavba ekonomske fakultete Univerze v Harkovu.
[[Slika:Polovtsian_babas_on_Mount_Kremenets_after_Russian_shelling_(02).jpg|sličica| [[Kumani|Polovške]] kamnite skulpture iz 9.-13. stoletja v [[Izjum|Izjumu]]. Kip na desni je bil popolnoma uničen, bližnji spomenik druge svetovne vojne (v ozadju) pa delno uničen.]]
V [[Harkovska oblast|Harkovski oblasti]] je bilo močno poškodovano tudi mesto [[Izjum]], kjer so bile v [[Bitka za Izjum (2022)|bitki]] poškodovane ali uničene zgodovinske zgradbe, cerkve, spomeniki in kamnite skulpture [[Kumani|Polovcev]] iz 9.-13. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/opinion/only-fascists-can-destroy-world-war-ii-and-holocaust-memorials/|title='Only fascists can destroy World War II and Holocaust memorials'|date=2022-04-01|publisher=Euractiv|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220412040902/https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/opinion/only-fascists-can-destroy-world-war-ii-and-holocaust-memorials/|archivedate=2022-04-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/09/21/ukrainian-stone-statueslikened-to-easter-islands-moaidestroyed-during-russian-invasion|title=Ukrainian stone statues—likened to Easter Island's Moai—destroyed during Russian invasion|date=2022-09-21|publisher=The Art Newspaper|archiveurl=https://archive.today/20220923020253/https://www.theartnewspaper.com/2022/09/21/ukrainian-stone-statueslikened-to-easter-islands-moaidestroyed-during-russian-invasion|archivedate=2022-09-23}}</ref>

Marca 2022 je rusko obstreljevanje uničilo tri lesene cerkve iz 19. stoletja: cerkev sv. Jurija v Zavoričih, cerkev Marijinega rojstva v Vjazivki in cerkev Gospodovega vnebohoda v Lukjanivki.<ref>{{Navedi splet|last=Murphy|first=Paul P.|last2=Pennington|first2=Josh|date=2022-03-07|title=Church in Ukrainian village of Zavorychi on fire after alleged military strike|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-07-22/h_ec7671cb56221ab27724e27bf39752fe|accessdate=2022-03-14|website=CNN|language=en}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=2odXcZaEDQc Ворог спалив Свято-Георгіївську церкву в Заворичах // Телеканал ATR, 07.03.2022]{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/ukrainian/news-60650485|title=Росія нищить наші православні храми&nbsp;— УПЦ Московського патріархату|publisher=BBC News Україна|date=2022-03-07}}{{Navedi novice|url=https://www.rbc.ua/rus/travel/poterya-nevospolnima-zahvatchiki-sozhgli-1648375496.html|title="Потеря невосполнима". Захватчики сожгли старинную церковь с уникальным иконостасом|work=Рбк-Украина|publisher=[[RBK Group|RBK]]|date=2022-03-27}}</ref> Vse te cerkve so bile del moskovskega patriarhata.<ref>{{Navedi splet|title=Від обстрілів продовжують страждати храми. Зруйновані древні церкви у селах В'язівка та Заворочі|url=https://news.church.ua/2022/03/07/vid-obstriliv-prodovzhuyut-strazhdati-xrami-zrujnovani-drevni-cerkvi-u-selax-vyazivka-ta-zavorochi/|publisher=Синодальний інформаційно-просвітницький відділ УПЦ|date=2022-03-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://news.church.ua/2022/03/25/u-lukyanivci-znishheno-drevnij-xram-borispilskoji-jeparxiji-upc/|title=У Лук'янівці знищено древній храм Бориспільської єпархії УПЦ|publisher=Синодальний інформаційно-просвітницький відділ УПЦ|date=2022-03-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220326225705/https://news.church.ua/2022/03/25/u-lukyanivci-znishheno-drevnij-xram-borispilskoji-jeparxiji-upc/|archivedate=2022-03-26}}</ref> [[Svjatogirska lavra]] je bila večkrat poškodovana zaradi zračnih napadov in obstreljevanja med 12. marcem 2022 in začetkom junija, ko je območje okupirala Rusija. Več cerkva samostana je bilo popolnoma uničenih, druge zgradbe pa poškodovane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/uk-and-europe/2022/06/07/clues-to-the-fate-of-five-damaged-cultural-heritage-sites-in-ukraine/|title=Clues to the Fate of Five Damaged Cultural Heritage Sites in Ukraine|date=2022-06-07|publisher=[[Bellingcat]]}}</ref> V prvem bombnem napadu je bilo tudi ranjenih več beguncev, ki so v samostanu poiskali zatočišče.<ref>{{Navedi splet|last=Regan|first=Helen|date=2022-03-13|title=Russian airstrike damages historic Ukrainian monastery|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-13-22/h_e1905e260badeb635420976a05d72825|accessdate=2022-03-18|website=CNN|language=en}}</ref>
[[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_2.jpg|sličica| Gledališče v [[Mariupol|Mariupolu]] je bilo večinoma uničeno 16. marca 2022, v njem je bilo najmanj 1300 ljudi.<ref>{{Navedi splet|first=Victoria|last=Butenko|first2=Olga|last2=Voitovych|first3=Andrew|last3=Carey|first4=James|last4=Frater|first5=Jeevan|last5=Ravindran|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|url=https://www.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|accessdate=2022-04-02|website=CNN|date=17 March 2022}}</ref>]]
Regionalno dramsko gledališče Doneck v [[Mariupol|Mariupolu]], zgrajeno leta 1960, je bilo 16. marca 2022 zaradi ruskih zračnih napadov skoraj povsem uničeno.<ref name="DW20220316">{{Navedi novice|date=2022-03-16|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=en-GB|work=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|accessdate=2022-03-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|archivedate=2022-03-16}}</ref> 23. marca 2022 je bil uničen umetniški muzej, ki je bil posvečen umetniku [[Arhip Kujindži|Arhipu Kujindžiju]] in je hranil dela tudi drugih ukrajinskih umetnikov. Nekatera dela so bila predhodno odstranjena.<ref>{{Navedi splet|last=Cascone|first=Sarah|date=2022-03-23|title=A Mariupol Museum Dedicated to One of Ukraine's Most Important Realist Painters Has Reportedly Been Destroyed by Russian Airstrikes|url=https://news.artnet.com/art-world/russian-airstrike-destroys-mariupols-kuindzhi-art-museum-2088890|accessdate=2022-03-23|website=Artnet News|language=en-US}}</ref> Septembra 2022 je Rusija z raketo zadela dvorišče akademskega dramskega gledališča v [[Mikolajiv|Mikolajivu]] in povzročila veliko škodo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-theater-bomb-shelter/32049430.html|title=Theater in the Bomb Shelter: How the Arts Are Surviving Russia's Invasion of Ukraine|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=24 September 2022|last=Naylor|first=Aliide}}</ref>

Od 24. februarja 2022 je bil oblegan [[Černigov]]. 11. marca je bila skoraj popolnoma uničena hiša Vasila Tarnovskega v Muzeju ukrajinskih starin.<ref>{{Navedi splet|date=2022-03-15|title=Museum building heavily damaged in Ukraine's battle-ravaged city of Chernihiv|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/03/15/museum-building-heavily-damaged-in-ukraines-battle-ravaged-city-of-chernihiv|accessdate=2022-04-05|website=The Art Newspaper - International art news and events}}</ref> Regionalna mladinska knjižnica v Černigovu v [[Neogotika|neogotskem]] slogu je bila močno poškodovana. 6. marca je bil zadet regionalni muzej umetnosti Černigov. Isti dan je bil tudi poškodovan literarni muzej-rezervat Černigov. Poročali so tudi o škodi v kinu Ščors, hotelu Ukrajina in muzejski podružnici, posvečeni vojski, katere vsebina je bila pred tem umaknjena v trezor.<ref>{{Navedi splet|title=У Чернігові обстрілом зруйнували історичну будівлю молодіжного театру|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3415104-u-cernigovi-obstrilami-zrujnuvali-istoricnu-budivlu-molodiznogo-teatru.html|accessdate=2022-04-17|website=www.ukrinform.ua|language=uk}}</ref> Černigovska znanstvena knjižnica Korolenko je bila bombardirana in poškodovana 30. marca.<ref>{{Navedi splet|date=2022-03-30|title=Російські загарбники обстріляли унікальні історичні пам'ятки Чернігова (Фото)|url=https://cheline.com.ua/news/nadzvichajni-podii/rosijski-zagarbniki-obstrilyali-unikalni-istorichni-pamyatki-chernigova-foto-293989|accessdate=2022-04-05|website=ЧЕline {{!}}|language=ru-RU}}</ref>

Med [[Obleganje Mariupola|obleganjem Mariupola]] je bil uničen ''Club 8-bit'', en največjih zasebnih računalniških muzejev v Ukrajini, ki je v zbirki hranil več kot 500 kosov računalniške zgodovine iz 50-ih let.<ref>{{Navedi splet|last=Bonifacic|first=I|date=March 27, 2022|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|accessdate=2022-04-05|website=Engadget|language=en-US}}</ref>
[[Slika:Manor_in_Trostianets_after_Russian_invasion_(01).jpg|sličica| Krajevni zgodovinski muzej Trostjanec v dvorcu Koenig po okupaciji in obstreljevanju]]
Župan mesta Trostjanec je aprila 2022 sporočil, da je bil dvorec Koenig iz 18. stoletja, v katerem je domoval lokalni zgodovinski muzej, muzej čokolade, umetniška galerija, galerija skladatelja [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Čajkovskega]] in vrtove, bil med rusko okupacijo in obstreljevanjem poškodovan.<ref>{{Navedi splet|last=Kishovsky|first=Sophia|date=2022-04-08|title=Ukrainian cultural site where Tchaikovsky once composed music damaged by Russian forces|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/04/08/ukrainian-cultural-site-where-tchaikovsky-once-composed-music-damaged-by-russian-forces|accessdate=2022-04-29|website=The Art Newspaper - International art news and events}}</ref> Istega meseca so ukrajinske oblasti namenoma razstavile 27-metrski bronasti kip, ki je upodabljal ukrajinskega in ruskega delavca, ki skupaj držita [[Red prijateljstva med narodi|sovjetski red prijateljstva]] in se stojita pod lokom prijateljstva med narodi. Spomenik je bil postavljen leta 1982 ob 60. obletnici [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], vendar je Ukrajina o odstranitvi razpravljala že od leta 2016.<ref>{{Navedi splet|date=April 27, 2022|title=Kyiv pulls down Soviet-era monument of Russian-Ukrainian friendship|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-705212|accessdate=2022-04-29|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref>

4. maja so ukrajinski kulturni inšpektorji sporočili, da so ruski vojaki uničili [[Kurgan (gomila)|kurgane]], starodavne gomile, stare več kot 2000 let. Gomile, visoki tudi do 15 metrov, so bile uporabljene kot dvignjeni položaji za topove.<ref name=":3"></ref>
[[Slika:Museum_of_Hryhoriy_Skovoroda_after_Russian_shelling_on_6_May_2022_(02).jpg|sličica|Spominski muzej [[Grigorij Savič Skovoroda|Grigorija Skovorode]] po obstreljevanju 6.maja]]
6. maja je po ruskem obstreljevanju zgorel spominski muzej [[Grigorij Savič Skovoroda|Grigorija Skovorode]] v Skovorodinivki v [[Harkovska oblast|Harkovski oblasti]].<ref>{{Navedi splet|last=Goodman|first=Amy|date=2022-05-12|title=Author Andrey Kurkov: Russia's War Is an Attack on Ukrainian Identity|url=https://www.democracynow.org/2022/5/12/ukrainian_author_andrey_kurkov_russian_invasion|accessdate=2022-05-24|website=Democracy Now!|language=en}}</ref> Najvrednejše eksponate so shranili na varno že pred tem.<ref>{{Navedi splet|date=2022-05-07|title=Hryhoriy Skovoroda National Museum destroyed in Kharkiv region, head of Kharkiv region state administration says|url=https://theins.ru/en/news/251033|accessdate=2022-05-24|website=The Insider|language=ru}}</ref>
[[Slika:Jewish_cemetery_in_Hlukhiv_after_Russian_shelling_on_8_May_2022_(01).jpg|sličica|Judovsko pokopališče v [[Gluhiv|Gluhivu]] po obstreljevanju 8. maja 2022]]
8. maja je rusko obstreljevanju poškodovalo zgodovinsko judovsko pokopališče v [[Gluhiv|Gluhivu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706184|title=Jewish cemetery bombed in northeastern Ukraine|date=2022-05-09|publisher=The Jerusalem Post|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220511205201/https://www.jpost.com/breaking-news/article-706184|archivedate=2022-05-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/russian-shelling-damages-jewish-cemetery-in-ukraine-where-pogrom-victims-are-buried/|title=Russian shelling damages Jewish cemetery in Ukraine where pogrom victims are buried|date=2022-05-10|publisher=The Times of Israel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220511003325/https://www.timesofisrael.com/russian-shelling-damages-jewish-cemetery-in-ukraine-where-pogrom-victims-are-buried/|archivedate=2022-05-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/russia-putin-bomb-jewish-cemetery-ukraine-anti-nazi-victory-day-2022-5|title=As Putin drummed up anti-Nazi rhetoric on Victory Day, Ukraine said Russia bombed out a Jewish cemetery|date=2022-05-09|publisher=Business Insider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220510071944/https://www.businessinsider.com/russia-putin-bomb-jewish-cemetery-ukraine-anti-nazi-victory-day-2022-5|archivedate=2022-05-10}}</ref> Nekaj grobov so uničila padajoča drevesa, pokopališče pa so zasule ruševine streh sosednjih hiš.<ref>{{Navedi splet|url=https://suspilne.media/237583-zniseni-vibuhom-ta-pozezeu-mogili-naslidki-vlucanna-rosijskoi-raketi-u-evrejskij-cvintar-na-sumsini/|title=Руйнування вибухом та пожежею — наслідки влучання російської ракети у єврейський цвинтар на Сумщині|date=2022-05-09|publisher=Суспільне|archiveurl=https://archive.today/20220512094641/https://suspilne.media/237583-zniseni-vibuhom-ta-pozezeu-mogili-naslidki-vlucanna-rosijskoi-raketi-u-evrejskij-cvintar-na-sumsini/|archivedate=2022-05-12|language=uk|accessdate=2022-05-13}}</ref>

Od junija 2023 je bilo samo v Harkovski oblasti zabeleženih 634 primerov ruskih topniških ali raketnih napadov na izobraževalne in kulturne ustanove, dokazi pa so kazali na namerno ciljanje.<ref>{{Navedi novice|date=2023-06-04|title=The Kharkiv class of 2023 may be few in number, but it holds big hopes for the future|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2023-06-05/evidence-suggests-russia-targeting-ukraine-schools/102424458|accessdate=2023-06-05}}</ref>

=== Plenjenje ===
{{Glavni članek|Ruska kraja umetnin in plenjenje med invazijo na Ukrajino}}
Aprila 2022 je mestni svet v Mariuplu sporočil, da je bilo iz muzejev v mestu ukradenih več kot dva tisoč eksponatov, vključno z originalnimi deli [[Arhip Kujindži|Arhipa Kujindžija]] in [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski|Ivana Ajvazovskega]]. Večino eksponatov iz lokalnega muzeja in muzeja umetnosti Kujindži so odstranile ruske okupacijske sile. Direktorica muzeja Natalija Kapustnikova je za prokremeljski časopis ''Izvestija'' povedala, da je dela Ajvazovskega in Kujindžija sama dala ruskim silam »po koncu sovražnosti«.<ref>{{Navedi splet|last=Sauer|first=Pjotr|date=2022-04-29|title=Ukraine accuses Russian forces of seizing 2,000 artworks in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/29/ukraine-accuses-russian-forces-of-seizing-2000-artworks-in-mariupol|accessdate=2022-05-22|website=the Guardian|language=en}}</ref>
[[Slika:Kherson_museum_looted_by_Russian_forces_(05).jpg|sličica| Izropan lokalni zgodovinski muzej v [[Herson|Hersonu]]]]
Maja 2022 so ukrajinski uradniki trdili, da so ruske sile iz [[Melitopol|Melitopola]] izropali zbirke [[Skiti|skitskih]] artefaktov.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Grylls|first=George|date=May 4, 2022|title=Russian troops are destroying ancient nomadic tombs|work=[[The Times]]|language=en|url=https://www.thetimes.co.uk/article/russian-troops-are-destroying-ancient-nomadic-tombs-5g00c96xs|accessdate=2022-05-22|issn=0140-0460}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGrylls2022">Grylls, George (May 4, 2022). [https://www.thetimes.co.uk/article/russian-troops-are-destroying-ancient-nomadic-tombs-5g00c96xs "Russian troops are destroying ancient nomadic tombs"]. ''[[The Times]]''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[[issn:0140-0460|0140-0460]]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-05-22</span></span>.</cite></ref> Ukrajinski minister za kulturo Oleksandr Tkačenko je poročal, da so ruske sile do oktobra 2022 izropale na tisoče artefaktov iz skoraj štiridesetih ukrajinskih muzejev. Tkačenko je nadalje izjavil, da je škoda zaradi ruskega ropanja in uničevanja kulturnih spomenikov znašala stotine milijonov evrov.<ref name=":5"></ref> Pred [[Bitka za Herson|umikom iz Hersona]] novembra 2022 so Rusi izropali dva glavna muzeja v [[Herson|Hersonu]] - iz njiju je bilo ukradenih približno 10.000 eksponatov. Prepeljani v muzeje na okupiranem [[Krim (polotok)|Krimu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://english.elpais.com/international/2022-11-17/ukraine-reports-looting-of-kherson-museums-by-russian-troops.html|title=Ukraine reports looting of Kherson museums by Russian troops|date=2022-11-17|publisher=El Pais}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/09/29/russia-to-take-over-ukrainian-museum-collections-as-formal-annexation-plans-announced|title=Russia to take over Ukrainian museum collections as formal annexation plans announced|date=2022-09-30|publisher=The Art Newspaper|archiveurl=https://archive.today/20221114013902/https://www.theartnewspaper.com/2022/11/11/ukraine-wins-back-kherson-russian-looting-art-collection|archivedate=2022-11-14}}</ref>

Konec leta 2022 so v okupiranem [[Mariupol|Mariupolu]] Rusi uničili fresko [[Saša Korban|Saše Korbana]] ''Milana'', ki se je nahajala na eni izmed stavb v mestu in je prikazovala 3-letno Milano Abdurašitovo, ki je leta 2015 preživela raketni napad ruskih posredniških sil.<ref name="AkhmetovFound_mural_project">{{Navedi Q|Q120793915}}</ref><ref name="Guardian_photographer_says">{{Navedi Q|Q120786372}}</ref><ref name="WeAreUkraine_RU_invaders_destroyed">{{Navedi Q|Q120794455}}</ref>

== Spletna kulturna dediščina ==
Mednarodni prostovoljci si prizadevajo arhivirati digitalno vsebino ukrajinske kulturne dediščine, ki ji grozi uničenje zaradi ruske invazije leta 2022.<ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=Caralee|date=22 March 2022|title=Volunteers Rally to Archive Ukrainian Web Sites|url=http://blog.archive.org/2022/03/22/volunteers-rally-to-archive-ukrainian-web-sites/|website=blog.archive.org|publisher=[[Internet Archive]]|accessdate=26 March 2022}}</ref> [[Internet Archive|''Internet Archive'']] podpira različna prizadevanja, vključno s pobudo ''Reševanje ukrajinske kulturne dediščine na spletu'', ki se je začela 1. marca 2022.<ref>{{Navedi splet|date=8 March 2022|title=Volunteers Unite to Archive Ukrainian Cultural Heritage|url=https://www.sucho.org/press-release-20220308-volunteers-unite|website=sucho.org|publisher=Saving Ukrainian Cultural Heritage Online (SUCHO)|accessdate=26 March 2022|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408212245/https://www.sucho.org/press-release-20220308-volunteers-unite}}</ref>

Projekt ''Backup Ukraine'' (Varnostno kopirajmo Ukrajino) skuša s pomočjo interneta ohraniti kulturno dediščino. Prostovoljci projekta 3D skenirajo predmete (od vsakdanjih do umetnin) in jih nalagajo v bazo podatkov.<ref name=":4"></ref> [[Google]] je ustvaril ''Ukraine is Here'' (Ukrajina je tukaj), ki uporabnikom omogoča 3D sprehod po 40 različnih kulturnih znamenitosti.<ref>{{Navedi splet|last=Shah|first=Saqib|date=November 25, 2022|title=Google preserves Ukraine's historical culture in virtual exhibition|url=https://uk.news.yahoo.com/google-preserves-ukraine-historical-culture-143725723.html|accessdate=2022-11-25|website=uk.news.yahoo.com|language=en-GB}}</ref>

== Posledice škode na dediščini ==
Glavni raziskovalec na ukrajinskem inštitutu za arheologijo Oleksandr Simonenko je v intervjuju dejal, da je vsakršno ropanje in uničevanje artefaktov nenadomestljivo in da bi izginotje ukrajinske kulture bila katastrofa. Ukrajinska prva dama [[Olena Zelenska]] je med govorom v [[New York|New Yorku]] septembra 2022 napade na kulturno dediščino in muzeje označila za vojno proti ukrajinski identiteti.<ref name=":5">{{Navedi splet|last=Dawson|first=Bethany|date=October 9, 2022|title=Putin's forces have looted nearly 40 museums in Ukraine, plundering thousands of 'priceless' treasures, says culture minister|url=https://www.businessinsider.com/ukraine-putins-forces-loot-40-museums-of-priceless-treasures-minister-2022-10|accessdate=2022-10-10|website=Business Insider|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFDawson2022">Dawson, Bethany (October 9, 2022). [https://www.businessinsider.com/ukraine-putins-forces-loot-40-museums-of-priceless-treasures-minister-2022-10 "Putin's forces have looted nearly 40 museums in Ukraine, plundering thousands of 'priceless' treasures, says culture minister"]. ''Business Insider''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-10-10</span></span>.</cite></ref> Direktor Nacionalne galerije umetnosti v Lvovu Taras Voznjak je izrazil podobno mnenje: »Putin ve, da bo Ukrajina brez umetnosti, brez naše zgodovine imela šibkejšo identiteto.«<ref name=":6">{{Navedi splet|last=Kishkovsky|first=Sophia|date=2022-09-09|title=Ukraine gets emergency Red List for art as evidence mounts of 'trading networks flowing West'|url=https://www.theartnewspaper.com/2022/09/09/ukraine-given-red-list-to-fight-looting|accessdate=2022-10-13|website=The Art Newspaper - International art news and events}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFKishkovsky2022">Kishkovsky, Sophia (2022-09-09). [https://www.theartnewspaper.com/2022/09/09/ukraine-given-red-list-to-fight-looting "Ukraine gets emergency Red List for art as evidence mounts of 'trading networks flowing West'"]. ''The Art Newspaper - International art news and events''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-10-13</span></span>.</cite></ref>

Nekateri akademiki so izrazili zaskrbljenost, da je rusko uničevanje ukrajinske kulture poskus uničenja nacionalne identitete v primeru, da Ukrajina zmaga v vojni. Direktor centra za svetovno dediščino UNESCO je izjavil, da Ukrajina ne izgublja le kulturne dediščine ampak tudi svojo identiteto in del zgodovine.<ref>{{Navedi splet|last=Gedeon|first=Joseph|date=May 3, 2022|title=Destruction of cultural sites in Ukraine puts country's identity in peril|url=https://www.politico.com/news/2022/05/03/destruction-cultural-sites-ukraine-00029655|accessdate=2022-05-28|website=POLITICO|language=en}}</ref> Posebni poročevalec ZDA za kulturne pravice je opozoril, da bodo dvomi v in zanikanje ukrajinske identitete in zgodovine, komentarji vodilnih ruskih oseb in uničevanje kulturne dediščine imeli trajne posledice.<ref>{{Navedi splet|last=Jarvis|first=Hayley|date=27 May 2022|title=Russia's culture crushing in Ukraine will leave deep scars, warns UN rights expert|url=https://www.brunel.ac.uk/news-and-events/news/articles/Russia%27s-culture-crushing-in-Ukraine-will-leave-deep-scars-warns-UN-rights-expert|accessdate=2022-05-28|website=www.brunel.ac.uk|language=en-GB}}</ref>


Predsednik organizacije ''Blue Shield Denmark'' je opozoril, da je uničevanje kulturne dediščine najhitrejši način za spodkopavanje nacionalne identitete in da je lekcija druge svetovne vojne in drugih konfliktov bila, da je reševanje kulturne dediščine države najboljša pot za ponovno izgradnjo družbe po vojni.<ref name=":4">{{Navedi splet|last=Gault|first=Matthew|date=May 6, 2022|title=Backup Ukraine Is Looking to Preserve The Country's Cultural Heritage|url=https://www.vice.com/en/article/dypmyv/backup-ukraine-is-looking-to-preserve-the-countrys-cultural-heritage|accessdate=2022-05-28|website=www.vice.com|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">Gault, Matthew (May 6, 2022). [https://www.vice.com/en/article/dypmyv/backup-ukraine-is-looking-to-preserve-the-countrys-cultural-heritage "Backup Ukraine Is Looking to Preserve The Country's Cultural Heritage"]. ''www.vice.com''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-05-28</span></span>.</cite></ref>

== Odzivi ==
Ukrajinski akademiki so izrazili zaskrbljenost glede »razvijajoče se kulturne katastrofe«.<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Sherwood|first=Harriet|date=2022-03-01|title='Cultural catastrophe': Ukrainians fear for art and monuments amid onslaught|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/cultural-catastrophe-ukrainians-fear-for-art-and-monuments-amid-onslaught|accessdate=2022-03-11|website=the Guardian|language=en}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFSherwood2022">Sherwood, Harriet (2022-03-01). [https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/cultural-catastrophe-ukrainians-fear-for-art-and-monuments-amid-onslaught "'Cultural catastrophe': Ukrainians fear for art and monuments amid onslaught"]. ''the Guardian''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-03-11</span></span>.</cite></ref>

''Center Simona Wiesenthala'' je 7. marca 2022 po poročilih, da je Rusija bombardirala spominski center na holokavst v Babin jaru, pozval UNESCO, naj sprejme takojšnje ukrepe za zaščito vseh verskih in kulturnih znamenitosti v Ukrajini. Pozval je tudi k prepovedi gostovanja Rusije na konferenci o svetovni dediščini, ki je bila načrtovana za 19. in 30. junij v [[Kazan|Kazanu]] v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|last=Klein|first=Zvika|date=7 March 2022|title=Russia should be barred from hosting World Heritage Conference – SWC|url=https://www.jpost.com/international/article-700610|accessdate=2022-03-11|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref>

Ministrstvo za kulturo in informacijsko politiko Ukrajine je 9. marca razglasilo začetek zbiranja informacij o uničenju kulturne dediščine.<ref>{{Navedi splet|title=Ворог руйнує культурні пам'ятки: куди надсилати докази для Гааги?|url=https://life.pravda.com.ua/culture/2022/03/9/247740/|accessdate=2022-04-27|website=Українська правда _Життя}}</ref> Pozvalo je, naj se med vojno ne razširja informacij o načinih varovanja kulturnih spomenikov ali lokacij ali gibanju muzejskih zbirk. ''Ukrajinska kulturna fundacija'' je 5. aprila izdala interaktivni zemljevid ''Zemljevid kulturnih izgub'', ki prikazuje uničene ali poškodovane spomenike kulturne dediščine.<ref>{{Navedi splet|title=Росія нищить культурні пам'ятки України: з'явилася інтерактивна мапа втрат|url=https://life.pravda.com.ua/culture/2022/04/6/248121/|accessdate=2022-04-27|website=Українська правда _Життя}}</ref>

Po poročilih o plenjenju skitskih artefaktov s strani ruskih vojakov, je grška ministrica za kulturo Lina Mendoni plenjenje označila za gnusno in barbarsko in izpostavila rusko plenjenje po drugi svetovni vojni, ko je bil med drugim [[Priamov zaklad]] iz izkopavanj Troje odpeljan v Rusijo, kjer je še danes. Pozvala je k oblikovanju seznama za preprečevanje nezakonite trgovine z naropanimi artefakti in oblikovanju platforme za zbiranje informacij o njih.<ref>{{Navedi splet|last=Bureau|first=Athens|date=2022-05-03|title=Greece Condemns Russian Looting Of Melitopol Museum|url=https://greekcitytimes.com/2022/05/03/greece-condemns-russian/|accessdate=2022-05-22|language=en-US}}</ref>

== Glej tudi ==

* [[Ruska kraja umetnin in plenjenje med invazijo na Ukrajino]]

== Sklici ==
{{Sklici|refs=
<ref name=theguardian_2022_03_09>{{navedi splet
 |url        =https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukrainians-in-race-to-save-a-nations-cultural-heritage
 |title      =Ukrainians in race to save cultural heritage
 |author     =Harding L., Sherwood H.
 |work  =The Guardian
 |date       =2022-03-09
 |archiveurl =https://web.archive.org/web/20220425175053/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukrainians-in-race-to-save-a-nations-cultural-heritage
 |archivedate=2022-04-25
 |url-status =live
}}}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Kulturna dediščina]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Ruski vojni zločini]]