Turjaška palača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Turjaška palača, Ljubljana)
Jump to navigation Jump to search
Turjaška palača
Turjaška palača is located in Ljubljana-center
Turjaška palača
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip palača
Arhitekturni slog baročna arhitektura
Lokacija ob Trgu francoske revolucije, Ljubljana
Koordinate 46°2′48.85″N 14°30′14.5″E / 46.0469028°N 14.504028°E / 46.0469028; 14.504028Koordinati: 46°2′48.85″N 14°30′14.5″E / 46.0469028°N 14.504028°E / 46.0469028; 14.504028
Začetek gradnje 1654
Dokončano 1658
Prenovljeno prva četrtina 19. stoletja
2000–2003
Projektiranje in gradnja
Naročnik Turjaški grofje
Uprava Mestni muzej Ljubljana
Arhitekt Francesco Rosini
Ljubljana - Palača Gosposka 15
Lega Mestna občina Ljubljana
RKD št. 377 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 22. februar 1986

Turjaška palača (tudi Auerspergova palača oziroma Auerspergov dvorec) v Ljubljani je bil dom ene najbogatejših kranjskih plemiških rodbin. Zgradba, ki stoji še danes, je bila zgrajena med letoma 1654 in 1658 s prezidavo srednjeveških hiš, ki so stale na tem mestu. Baročna zgradba je dobila svojo klasicistično fasado v 19. stoletju. Zadnja obnova zgradbe se je končala leta 2004. Od leta 1937 je v njej Mestni muzej Ljubljana.

V času Rimljanov je bilo na tem območju pristaniško predmestje rimske Emone, o čemer priča v kleti muzeja ohranjena rimska cesta.

Leta 1654 so Turjaški grofje iz lastne in dveh odkupljenih hiš, v pičlih štirih letih prezidali novo palačo. Urejeno je bilo novo dvorišče, na katerem so postavili kamniti vodnjak in lipo. V Ljubljani so živeli predvsem pozimi, poleti pa na Turjaku. Stavbni mojster Francesco Cocconi je leta 1824 začel s prezidavami. Pročelje je preuredil v poznem baročnem slogu in jo poudaril s klasicističnim portalom. Potres leta 1895 je povzročil precej škode. Leta 1927 so Turjaški prodali palačo državi.

Sredi leta 1935 je palačo kupila Mestna občina Ljubljana in ga dala Mestnemu muzeju z namenom »da bi zbiral vse predmete z ozirom na zgodovino Ljubljane, tako glede na vlogo Ljubljane v duhovnem in narodnem smislu, kot tudi glede na razvoj sodobne Ljubljane». Prostore je bilo treba predelati. Z deli so pričeli aprila leta 1937. Istega leta so odprli prvo muzejsko zbirko in sicer pregled stanovanjske kulture meščanstva od poznega srednjega veka do prve polovice 19. stoletja.

Le nekaj metrov stran je stala še druga Auerspergova palača, na njenem mestu je danes Narodna in univerzitetna knjižnica.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 377". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]