Trije lenuhi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Trije lenuhi je slovenska ljudska pravljica.

Povzetek pravljice[uredi | uredi kodo]

Pravljica govori o treh lenuhih, ki so bili tako leni, da se jim ni ljubilo ne govoriti, ne hoditi, še manj pa delati. Tudi, ko jim je zmanjkalo hrane so raje ostali lačni, kot pa da bi deleli. Nekega dne pa je mimo prišel potepuh in ker jim ni mogel ničesar ukrasti, jim je požgal hišo. Vendar so bili tako leni, da se jim ni dalo iz hiše, zato so v njej pogoreli.

Analiza pravljice[uredi | uredi kodo]

Pripovedovalec: tretjeosebni

Dogajanje: enodimenzionalno dogajanje, v enem samem svetu

Književni čas: neznan (»Živeli so...«)

Književni prostor: ni natančno določen

Osebe: so tipi, ki nimajo imen (trije bratje, potepuh), imajo pa svojo individualno lastnost: lenost

Vrsta pravljice: Realistična pravljica - nima čudežnih dogodkov.

Slog:

  • pravljično število: (»trije bratje«)

Vrh pravljice: Požig hiše kjer so bivali trije lenuhi.

Motiv: lenoba, nedelo.

Sporočilo: Kdor ne dela, nima ničesar.

Konec: Usoden za tri brate, saj raje umrejo kot pa da bi delali.

Interpretacija likov[uredi | uredi kodo]

  • Najstarejši brat: Bil je najbolj len, saj se mu ni dalo niti govoriti.
  • Srednji brat: Kar naprej bi samo spal.
  • Najmlajši brat: V večini pravljic je najmlajši brat tisti, ki na koncu doseže uspeh. Pri tem ga imajo velikokrat za neumnega. Tudi v pravljici Trije lenuhi hoče najmlajši nekaj spremeniti, vendar brez uspeha.

Analiza pravljice po Vladimirju Proppu[uredi | uredi kodo]

Motivsko - tematske povezave[uredi | uredi kodo]

Podoben motiv najdemo v tujih pravljicah:

  • The two brothers,
  • The good and evil minds,
  • Good brother, bad brother.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

Vir:

Literatura: