Transsubstanciacija
Transsubstanciacija (latinsko: transsubstantiatio; grško: μετουσίωσις , metousiosis) je po nauku Katoliške cerkve »sprememba vse snovi kruha v snov Kristusovega telesa in vse snovi vina v snov Kristusove krvi. Ta sprememba je v evharistični molitvi posledica učinkovanja Kristusove besede in delovanja Svetega Duha. Vendar zunanje značilnosti kruha in vina, to je 'evharistična vrsta', ostajajo nespremenjene.« [1] Po tem nauku pojma snov in transsubstanciacija nista povezana z nobeno posamezno metafizično teorijo.[2]
Rimskokatoliška cerkev uči, da se pri evharistični daritvi kruh in vino spremenita v Kristusovo telo in kri.[3] Potrditev te doktrine je z besedo transsubstantiate izrazil četrti lateranski svet leta 1215.[4] [5] Pozneje so ga izpodbijali različni reformatorji 14. stoletja, zlasti John Wycliffe.[6]
Rimskokatoliška cerkev uči, da je način, kako pride do spremembe, skrivnost: »Znaki kruha in vina postanejo na nek način, ki presega razumevanje, Kristusovo telo in kri.«[7] V anglikanizmu ima natančno izrazje, ki se uporablja za sklicevanje na naravo evharistije, sporno interpretacijo: kruh in čaša ali telo in kri; postavi pred ali ponudi; objektivna sprememba ali nov pomen.[8]
V grški pravoslavni cerkvi so o tej doktrini razpravljali pod pojmom metousiosis, ki je bil v 17. stoletju skovan kot neposredni prevod besede transsubstantiatio. V vzhodnem pravoslavju se na splošno o sveti skrivnosti (zakramentu) evharistije pogosteje govori z uporabo alternativnih izrazov, kot so transelementacija (εταστοιχείωσις , metastoicheiosis), preurejanje (μεταρρύθμισις , metaritmiza) ali preprosto sprememba (μεταβολή , metabole).
Sklici[uredi | uredi kodo]
- Opombe
- ↑ »Compendium of the Catechism of the Catholic Church«. www.vatican.va.
- ↑ »LITURGY Q & A: On Transubstantiation«. 19. april 2016.
- ↑ Fay, William (2001). »The Real Presence of Jesus Christ in the Sacrament of the Eucharist: Basic Questions and Answers«. United States Conference of Catholic Bishops. Pridobljeno 13. decembra 2015.
Rimskokatoliška cerkev uči, da pri obhajanju evharistije kruh in vino z močjo Svetega Duha in instrumentalnostjo duhovnika postaneta telo in kri Jezusa Kristusa.
- ↑ »Internet History Sourcebooks Project«. sourcebooks.fordham.edu.
- ↑ »Lateran Council | Roman Catholicism«. Encyclopedia Britannica.
- ↑ Hillebrand, Hans J., ur. (2005). »Transubstantiation«. The Oxford Encyclopedia of the Reformation. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-506493-3. Pridobljeno 30. maja 2017.
- ↑ »Catechism of the Catholic Church - The sacrament of the Eucharist, 1333«. www.vatican.va. Pridobljeno 5. januarja 2020.
- ↑ Paul F. Bradshaw, Maxwell E. Johnson, The Eucharistic Liturgies: Their Evolution and Interpretation (Liturgical Press 2012 ISBN 978-0-81466240-3), p. 323; Francis Marsden, "Pope John Paul II's new Document on the Eucharist" (2003). »Katoliška maša pričakuje delovanje boga s transformacijo, spremembo elementov kruha in vina v dejansko Kristusovo navzočnost. Anglikanske molitve te objektivne spremembe elementov ne zahtevajo: So le prošnja, da bi kruh in vino za nas prevzela nov simbolni pomen njegovega telesa in krvi. Dejansko se lahko anglikanski obrazci razlagajo na oba načina. To je premišljena politika in del genialnosti anglikanizma, da lahko v isti zunanji obliki besed sprejme nasprotujoče si doktrine.«
- Bibliografija
- Burckhardt Neunheuser, "Transsubstantiation." Lexikon für Theologie und Kirche, letn. 10, stolpci 311-14.
- Miri Rubin, Corpus Christi: The Eucharist in Late Medieval Culture (1991), str. 369–419.
- Otto Semmelroth, Eucharistische Wandlung: Transsubstantation, Transfinalisation, Transsignifikation (Kevelaer: Butzon & Bercker, 1967).
- Richard J. Utz in Christine Batz, "Transubstantiation in Medieval and Early Modern Culture and Literature: An Introductory Bibliography of Critical Studies," v: Translation, Transformation, and Transubstantiation, ur. Carol Poster in Richard Utz (Evanston: IL: Northwestern University Press, 1998), str. 223–56."
