Tor (brskalnik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tor Browser logo.png

Tor je anonimni, brezplačen in odprtokodni grafični spletni brskalnik. Zagotavlja, da bo uporabnikova identiteta ostala skrita in odklepa nekatera blokirana spletna mesta. Deluje na operacijskih sistemih Windows, Mac OS X in Linux.[1] Ime izhaja iz kratice projekta "The Onion Router", ki ga je ustvarila Vojna mornarica Združenih držav Amerike leta 1995. Pozneje ga je razvijala Agencija za napredne obrambne analize ZDA.[2] Tor uporabljajo posamezniki za ustvarjanje spletnih strani, uporabo raznih klepetalnic in drugih storitev, katerim ni mogoče izslediti IP naslova. Novinarji prek brskalnika komunicirajo z osebami, ki jim pridobivajo informacije, včasih tudi po na nezakoniti in neetičen poti. Nevladne organizacije (NVO) uporabljajo Tor, da delavce povezujejo z njihovo domačo spletno stranjo, medtem ko so oni v tujini.[3]



Kako deluje?[uredi | uredi kodo]

Omrežje Tor je skupina strežnikov, ki omogoča ljudem, da izboljšajo njihovo varnost in zasebnost brskanja po internetu. Namesto, da bi ustvaril direktno povezavo, deluje kot mreža tunelov, preko katere si organizacije in individualni uporabniki lahko izmenjujejo informacije in pri tem ščitijo lastno identiteto.  Tor dovoljuje dostop do strani in vsebin, ki so navadno blokirane. Lahko se uporablja tudi kot gradnik za razvijalce programske opreme in pri ustvarjanju novih komunikacijskih orodij z vgrajeno funkcijo zasebnosti.

Tor ne more vedno zagotavljati popolne anonimnosti. Osredotoča se namreč na pot, po kateri informacije potujejo. Uporabiti je potrebno tudi specifično programsko opremo, če uporabnik ne želi, da spletna mesta, ki jih obišče, vidijo njegove osebne podatke. Seveda uporabnik naj ne bi uporabljal svojih resničnih podatkov, če hoče prikriti svojo identiteto.

Kdo so njegovi uporabniki?[uredi | uredi kodo]

Posamezniki uporabljajo Tor, kadar ne želijo, da bi kdo izsledil njihov IP naslov. Uporaben je tudi takrat, ko so internetne vsebine blokirane, s strani lokalnih internetnih ponudnikov. Tor jim dovoljuje, da delijo svoje mnenje in ustvarjajo strani, pri tem pa ohranjajo svojo identiteto skrito. Posamezniki uporabljajo omrežje za socialno občutljive komunikacije, kot so na primer spletne klepetalnice in forumi, katerih posledice so velikokrat povezane s posilstvi in zlorabo ljudi z boleznimi. Novinarji uporabljajo brskalnik za skrivno komuniciranje z njihovi ovaduhi in ljudmi, ki so viri  njihovih informacij.  Podjetja, kot na primer IndyMedia, priporočajo Tor za varovanje zasebnosti na spletu in varnost svojih članov.  Electronic Frontier Foundation podpira uporabo brskalnika, kot mehanizem za ohranitev državljanskih svoboščin na spletu. Korporacije uporabljajo Tor kot varen način za izvedbo analize konkurenčnih podjetij in za nadomestitev navideznih zasebnih omrežij, ki razkrivajo točen znesek in čas komuniciranja.  Vojna mornarica Združenih držav Amerike ga koristi, za odprto zbiranje obveščevalnih podatkov.[4]

Zakaj ga potrebujemo?[uredi | uredi kodo]

Brskalnik Tor ščiti pred nadzorom interneta, znanim kot "analiza prometa".  Analiza prometa se lahko uporablja za ugotavljanje, kdo s kom komunicira, preko javnega omrežja. Poznavanje cilja in vira internetnega prometa omogoča drugim, da spremljajo uporabnikovo vedenje in interese. To lahko ogrozi delo in fizično varnost posameznika, saj razkriva njegovo identiteto in lokacijo. Na primer, kadar je nekdo v tujini in se poveže z računalnikom domačega delodajalca, lahko nehote razkrije svojo nacionalnost in poklicne pripadnost nekomu, ki omrežje opazuje, tudi v primeru, da je povezava šifrirana.

Tor pripomore k zmanjšanju analize prometa, saj posreduje informacijo preko različnih lokacij in tako je nemogoče ugotoviti, katera točka je ciljna. Informacija gre po poti, ki za seboj ne pušča sledi.  Namesto direktne poti od vira do cilja, gre skozi več naključnih omrežij, da opazovalec ne more izvedeti in kje so podatki prišli ali kam gredo.[1]

O podjetju[uredi | uredi kodo]

Projektna naloga podjetja Tor je neprofitna organizacija, namenjena za raziskave, razvoj in izobraževanje o spletni anonimnosti in zasebnosti. Dnevno brskalnik uporablja nekaj milijonov uporabnikov, vključno z navadnimi državljani, ki želijo zaščititi identiteto, korporacijami, ki želijo preveriti konkurenta, tako v poslovnem, kot zasebnem življenju, vladne organizacije in ljudi  kazenskega pregona. Tor sestavlja 30 zaposlenih plačanih razvijalcev, raziskovalcev, odvetnikov in nekaj deset prostovoljcev. Delno se financira s strani vlade in iz individualnih ter korporativnih donacij.[5]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Inc., The Tor Project,. "Tor Browser". www.torproject.org. Pridobljeno dne 2017-02-05. 
  2. Ligh, Michael; Adair, Steven; Hartstein, Blake; Richard, Matthew (2010-09-29). Malware Analyst's Cookbook and DVD: Tools and Techniques for Fighting Malicious Code (angleščina). John Wiley & Sons. ISBN 9781118003367. 
  3. Inc., The Tor Project,. "Tor Project: Overview". www.torproject.org. Pridobljeno dne 2017-02-06. 
  4. Inc., The Tor Project,. "Tor Project: Overview". www.torproject.org. Pridobljeno dne 2017-02-13. 
  5. Inc., The Tor Project,. "Tor Project: Jobs". www.torproject.org. Pridobljeno dne 2017-02-13.