Tokijski zaliv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slika Tokijskega zaliva iz vesolja, Landsat

Tokijski zaliv (東京湾 Tokio-van) je zaliv na južnem delu regije Kanto na Japonskem. Sega do obal Tokia ter prefektur Čiba in Kanagava. Preko kanala Uraga je povezan s Tihim oceanom. Starejše ime za zaliv je Zaliv Edo (江戸湾 Edo-van). Območje okoli zaliva je najbolj naseljeno in industrializirano na Japonskem[1][2][3][4][5]

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

V starih časih je bil znan kot uči-umi (内海 "notranje morje"). V obdobju Azuči-Momojama (1568–1600) je postal znan kot zaliv Edo zaradi mesta Edo na njegovih obalah. Današnje ime je dobil po preselitvi cesarskega sedeža in prestolnice v Edo, ki so ga preimenovali v Tokio.[6]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Tokijski zaliv moli v ravnino Kanto. Obdaja ga polotok Boso v prefekturi Čiba na vzhodu in polotok Miura v prefekturi Kanagava na zahodu. Obala sestoji iz deluvijske ravnice, ki jo hitro erodira morje. Usedline dajejo gladko in kontinuirano obalo. Severni del zaliva dosega globino 40 m, južni pa 20 m. Ob izteku vTihi ocean globina hitro narašča. Obsega površino 1.500 kvadratnih kilometrov.

Otoki[uredi | uredi kodo]

Edini naravni otok v Tokijskem zalivu je Sarušima. Na njem se je v obdobju Bakumacu nahajala priobalno topništvo, ki so ga v obdobju Mejdži vkorporirali v utrdbo Tokijskega zaliva. Japonska mornarica je na otoku do konca druge svetovne vojne vzdrževala postajo za demagnetizacijo. Danes je otok nenaseljen, spremenjen v morski park.[7]

V obdobjih Mejdži in Tajšo so izgradili veliko umetnih otokov za morske utrdbe. Po drugi svetovni vojni so mnoge preobrazili v stanovanjske in rekreacijske centre. Primer je otok Odajba iz leta 1853, ki je branil šogunat Tokugava v Edu.[8]

Reke[uredi | uredi kodo]

V Tokijski zaliv se praznijo številne reke, ki nudijo vodo za stanovalce in industrijo. Reki Tama in Sumida se izlivata v zaliv v Tokiu. Reka Edo se izliva v zaliv med Tokiom in prefekturo Čiba, reki Obicu in Joro pa v prefekturi Čiba.

Pridobivanje nove zemlje[uredi | uredi kodo]

Ob obali zaliva poteka od obdobja Mejdži pridobivanje nove zemlje, saj je globina morja ob obali manj kot 5 metrov. Za take projekte uporabljajo pesek z dna zaliva. Do leta 2012 so na takšen način pridelali že za 249 kvadratnih kilometrov novih površin. Večina smeti iz okolice Tokia je skrbno recikliranh, spremenjenih v pepel in recikliranih v material za pridobivanje zemljišč.

Most-tunel povezuje Kavasaki in Kisarazu na obeh straneh zaliva.

Panoramski pogled na severni del Tokijskega zaliva proti Tokiu z otoka Odajba
Panoramski pogled na severni del Tokijskega zaliva proti Tokiu z otoka Odajba

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Ribolov[uredi | uredi kodo]

Tokijski zaliv je zgodovinsko središče lova na ribe, školjke in druge vodne kulture. Po industrializaciji in drugi svetovni vojni so šle te industrije v pozabo.[1]

Pristanišča[uredi | uredi kodo]

Številna najpomembnejša japonska pristanišča so v tem zalivu[1], npr. Jokohama, Čiba, Tokio, Kavasaki, Jokosuka in Kisarazu, ki so med najživahnejšimi ne samo na Japonskem, temveč tudi širše v azijsko-pacifiški regiji.

Industrijske cone[uredi | uredi kodo]

Industrijske cone izhajajo iz obdobja Mejdži (1868–1912). Primera večjih sta Kejhin na novopridobljeni zemlji v prefekturi Kanagava in Kejjo v prefekturi Čiba, zgrajeni pred drugo svetovno vojno. Nastalo je največjei ndustrializirano območje na Japonskem.[5] So razlog za večjo onesnaženost zraka in vode.[1]

Vojaški objekti[uredi | uredi kodo]

Pristanišče Jokosuka vsebuje pomorsko bazo japonskih samoobrambnih sil in ameriških sil na Japonskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ameriška letala nad ladjo USS Missouri v Tokijskem zalivu, 2. september 1945

Perryjeva odprava[uredi | uredi kodo]

Tokijski zaliv je bil prizorišče Perryjeve odprave (dveh obiskov v letih 1853 in 1854) iz ZDA na Japonsko pod poveljstvom kontraadmirala Matthewa Perryja (1794–1858). Perry je priplul v Tokijski zaliv 8. julija 1853 s štirimi "črnimi ladjami" in začel pogajanja s šogunatom Tokugava za mirovni in trgovski sporazum (glej konvencija v Kanagavi) med Japonsko in ZDA.[9][10]

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

2. septembra 1945 je Japonska na krovu ladje USS Missouri (BB-63) podpisala kapitulacijo. Na ceremoniji so izobesili eno od zastav z ladij kontraadmirala Perryja.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Tokyo Bay". Encyclopedia of Japan. Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-30. 
  2. "東京湾" [Tokyo Bay]. Dijitaru Daijisen (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-30. 
  3. "東京湾" [Tokyo Bay]. Nihon Kokugo Daijiten (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-30. 
  4. "千葉県:総論 > 東京湾" [Overview of Chiba Prefecture: Tokyo Bay]. Nihon Rekishi Chimei Taikei (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 173191044. dlc 2009238904. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-30. 
  5. 5,0 5,1 "東京湾" [Tokyo Bay]. Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 153301537. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-30. 
  6. "神奈川県:総論 > 東京湾" [Overview of Kanagawa Prefecture: Tokyo Bay]. Nihon Rekishi Chimei Taikei (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 173191044. dlc 2009238904. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-30. 
  7. "猿島" [Sarushima]. Nihon Kokugo Daijiten (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-31. 
  8. "台場" [Daiba]. Dijitaru Daijisen (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-31. 
  9. TSUCHIYA, K. (2015). "Centennial Address in the 100th Anniversary Ceremony". Japanese Journal of Phytopathology 81 (4): 315. ISSN 0031-9473. doi:10.3186/jjphytopath.81.315. 
  10. "Birth of a boson". Physics World 25 (08): 15–15. 2012-08. ISSN 0953-8585. doi:10.1088/2058-7058/25/08/24.