Točkovanje po Apgarjevi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Virginia Apgar, avtorica točkovanja po Apgarjevi

Točkovanje po Apgarjevi je točkovnik za hitro oceno zdravja novorojenčka, namenjen zmanjševanju umrljivosti otrok.[1][2] Virginia Apgar, anesteziologinja v bolnišnici NewYork–Presbyterian Hospital, je to točkovanje iznašla leta 1952, da bi ocenila učinke porodne anestezije na dojenčke.[3]

Ocena po Apgarjevi se določi z oceno novorojenčka po petih glavnih kriterijih od nič do dve ter seštevkom tako pridobljenih petih vrednosti. Dobljena ocena lahko znaša od nič do 10. Pet kriterijev tvori kratico APGAR (Appearance – videz, Pulse – srčni utrip, Grimace – vzdražljivost, Activity – mišična aktivnost, Respiration – dihanje).

Kriteriji[uredi | uredi kodo]

Pet kriterijev po Apgarjevi[3]
Ocena 0 Ocena 1 Ocena 2 Sestavina kratice
Barva kože popolnoma modrikast ali bled bledi udi,
rožnat trup
(akrocianoza)
brez cianoze
rožnati trup in udi
Appearance – videz
Frekvenca srčnega utripa odsoten < 100 utripov na minuto > 100 utripov na minuto Pulse – srčni utrip
Refleksna vzdražljivost brez odziva na spodbujanje grimasiranje ob sesanju ali agresivnem spodbujanju jok ob spodbujanju Grimacing – grimasiranje (vzdražljivost)
Mišični tonus brez nekoliko fleksije upognjene roke in noge, ki se upirajo iztegu Activity – (mišična) aktivnost
Dihalni napor brez šibek, nereden, lovljenje sape močan jok Respiration – dihanje

Interpretacija ocene[uredi | uredi kodo]

Povzetek ocene po Apgarjevi v obliki miselnega vzorca

Preiskava se običajno opravi 1 in 5 minut po rojstvu, ob nizki oceni pa potrebi tudi pozneje. Ocena 7 ali več je na splošno normalna; ocena od 4 do 6 je razmeroma nizka; ocena 3 ali manj se na splošno šteje za kritično nizko in razlog za takojšen začetek oživljanja.[4]

Nizka ocena 1 minuto po rojstvu lahko pomeni, da novorojenček potrebuje zdravniško pozornost,[5] vendar pa ne pomeni nujno dolgoročne težave, še zlasti če je ocena v 5. minuti boljša. Ocena po Apgarju, ki ostane pod 3 pozneje, npr. po 10, 15 ali 30 minutah, lahko pomeni dolgotrajnejšo nevrološko okvaro, vključno z majhnim, vendar pomembnim povečanjem tveganja za možgansko paralizo. Namen točkovanja po Apgarjevi je hitra ocena, ali novorojenček potrebuje takojšnjo zdravniško oskrbo. Ni namenjeno napovedovanju dolgoročnih težav z zdravjem.[1]

Ocena 10 je zaradi pogostnosti prehodne cianoze redka in se ne razlikuje pomembno od ocene 9. Prehodna cianoza je pogosta, še zlasti pri otrocih, ki se rodijo na visoki nadmorski višini. Študija, v kateri so primerjali dojenčke, rojene v Peruju, z dojenčki, rojeni na zelo visoki nadmorski višini (4340 m), je pokazala pomembno povprečno razliko pri prvi oceni po Apgarjevi, ne pa tudi pri drugi. Na visoki nadmorski višini je bila nižja tudi nasičenost s kisikom.[6]

Izvajanje ocenjevanja[uredi | uredi kodo]

Če novorojenček potrebuje oživljanje, je treba to začeti pred oceno po Apgarjevi v 1. minuti. Ocena po Apgarjevi se zato ne uporablja za ugotavljanje, ali je potrebno začetno oživljanje, ampak se uporablja za ugotavljanje, ali je treba poskuse oživljanja nadaljevati. Razliko med ocenama po Apgarjevi v 1. minuti in 5. minuti lahko uporabimo za oceno odzivnosti otroka na oživljanje. Če je ocena v 5. minuti pod 7, smernice Programa oživljanja novorojenčka določajo, da je treba dojenčka do 20 minut ocenjevati v 5-minutnih intervalih.[3]

Sistematični pregled, pri katerem so analizirali razmerje med pH popkovnične krvi in izidom pri novorojenčku, je pokazal, da nizek pH popkovnične krvi močno korelira z urmrljivostjo, obolevnostjo in centralno paralizo v otroštvu.[7] Da bi zmanjšali tveganje za negativni izid, se priporoča, da se pri novorojenčku, ki ima v 5. minuti oceno po Apgarjevi 5 ali manj, iz popkovnice odvzame vzorec arterijske krvi za plinsko analizo.[3]

Omejitve[uredi | uredi kodo]

K oceni po Apgarjevi prispevajo številni dejavniki, med katerimi je več subjektivnih. Med temi so med drugim barva, tonus in refleksna vzdražljivost. Nedonošenčki so lahko v teh kategorijah slabše ocenjeni zaradi nezrelosti in ne zaradi asfiksije. Drugi dejavniki, ki lahko prispevajo k razlikam v oceni, so prirojene okvare, sedacija matere pri porodu, starost nosečnice in poškodba. Neustrezna uporaba točkovanja po Apgarjevi lahko privede do napak pri diagnosticiranju asfiksije.[3]

Različne študije so pokazale, da se ocena po Apgarjevi razlikuje med posameznimi zdravstvenimi delavci. Rezultati študije, v kateri so zdravstveni delavci ocenjevali skupino otrok, je pri medsebojni primerjavi pokazala od 55- do 82-odstotno konsistentnost.[8][9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Apgar V (1953). "A proposal for a new method of evaluation of the newborn infant" (PDF). Current Researches in Anesthesia & Analgesia. 32 (4): 260–7. doi:10.1213/00000539-195301000-00041. PMID 13083014.
  2. Finster M, Wood M (april 2005). "The Apgar score has survived the test of time". Anesthesiology. 102 (4): 855–7. doi:10.1097/00000542-200504000-00022. PMID 15791116.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 "The Apgar Score - ACOG". www.acog.org. Pridobljeno dne 2019-08-01.
  4. Holton T. "What Are APGAR Scores, And Why Are They Important?". www.holtonlaw.com.
  5. Casey BM, McIntire DD, Leveno KJ (februar 2001). "The continuing value of the Apgar score for the assessment of newborn infants". The New England Journal of Medicine. 344 (7): 467–71. doi:10.1056/NEJM200102153440701. PMID 11172187.
  6. Gonzales GF, Salirrosas A (september 2005). "Arterial oxygen saturation in healthy newborns delivered at term in Cerro de Pasco (4340 m) and Lima (150 m)". Reproductive Biology and Endocrinology. 3: 46. doi:10.1186/1477-7827-3-46. PMC 1215518. PMID 16156890.
  7. Malin GL, Morris RK, Khan KS (maj 2010). "Strength of association between umbilical cord pH and perinatal and long term outcomes: systematic review and meta-analysis". BMJ. 340 (may13 1): c1471. doi:10.1136/bmj.c1471. PMC 2869402. PMID 20466789.
  8. Montgomery, Kristen S. (2000). "Apgar Scores: Examining the Long-term Significance". The Journal of Perinatal Education. 9 (3): 5–9. doi:10.1624/105812400X87716. ISSN 1058-1243. PMC 1595023. PMID 17273212.
  9. Livingston, Jacquelynn (1990-11-01). "Interrater reliability of the apgar score in term and premature infants". Applied Nursing Research. 3 (4): 164–165. doi:10.1016/S0897-1897(05)80139-9. ISSN 0897-1897.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]