Tloslovje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Različne plasti zemlje

Tloslôvje je veda, ki preučuje tla (pedologija). Preučuje fizikalne in kemijske lastnosti tal, procese v tleh, vlogo tal v kroženju snovi in energije, nastanjanje in razvoj tal. Prvi, ki so se začeli ukvarjati s preučevanjem tal, so bili ruski znanstveniki, na začetku 19. stoletja.

Na nastanek in razvoj tal, njihovo zgradbo in lastnosti, vplivajo[[Slika:|thumb|right|250px|]] pedogenetski dejavniki in v slovenskem prostoru predvsem geomorfološko litološki dejavniki, klima, in živi svet. V zadnjih stoletjih se kot pomemben pedogenetski dejavnik uveljavlja človek.

Nekaj dejstev v zvezi s tlemi:

  • tla so produkt tlotvornih, oziroma ekoloških dejavnikov
  • zato so tla del biocenoze, oziroma ekosistema
  • tla so del prostora, prostor je vse, kar nad in pod tlemi, torej sama tla
  • prostor je večdimenzionalen sistem, možno ga je definirati z najmanj štirimi dimenzijami (dolžino, širino, višino, časom)

Tla niso samo površina po kateri hodimo, temveč je tudi prostor pod to površino (pedosfera) v kateri potekajo številne interakcije med klimo (padavine, temperatura), živimi bitji, ki v tleh živijo (mikroorganizmi, živali ...) ter njihovih ostankov, mineralnega materiala, in tako dalje. med nastajanjem tal, se profil tal zelo počasi oblikuje in razvija sloje, ki se imenujejo horizonti.

Uporaba pedologije[uredi | uredi kodo]

Tla proučujejo za potrebe izboljševanja rodovitnosti ter povečevanja kakovosti in količin pridelkov v kmetijstvu, v[gozdarstvo|gozdarstvu]] za uspešno gojenje gozdov in zagotavljanja prirasta lesa, pri izboljšavi melioracijah in tudi v drugi vedi agroekologiji. Pedologija proučuje tudi genezo in klasifikacijo tal.

Sorodna veda pedogeografija proučuje tla oz. "prsti z geografskega vidika, tj. kot sestavnega dela pokrajine" (F.Lovrenčak, 1994).

Pedosekvenca[uredi | uredi kodo]

V naravnih območjih pa se pojavljajo tako imenovane pedosekvence.

Pedosekvenca je naravni prostorski sistem, v katerem se lahko pojavlja zgolj ena vrsta (sestava tal) ali več njih skupaj, in ki jih opredeljuje ista matična osnova (nastanek v istem obdobju, iz podobnih materialov ipd.). Gledano s praktičnega vidika (recimo če bi na zemljo pogledali z letala) je pedosekvenca dobro vidna, kar se vidi v bolj ali manj razločni morfološki podobi. Meje pedosekvenc se navadno ne ujemajo z mejami naravnih območij. Kar pomeni, da se v mejah naravnih območij lahko pojavlja več pedosekvenc in obratno, da se pedosekvenca pojavlja v različnih naravnih območjih. Pedosekvence v našem prostoru nudijo najbolj trden naravni okvir rejonizaciji kmetijskih kultur. Kar pomeni, da določa kje so najboljša področja za posamezne vrste kmetijske panoge (sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo itd.).

Primer različnih plasti zemlje

Pedosekvence v sloveniji[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji so strokovnjaki ugotovili da gre za skoraj popolno sintezo med pedološkimi kartami in gelitološkimi kartami (kar pride prav predvsem prostorskim planerjem, ki nimajo težav z določanjem mej). V Sloveniji se pojavljajo naslednje pomembnejše pedosekvence:

Te pedosekvence pa tvorijo zaključene geografske celote, navadno znotraj naravnih regij in opredeljujejo tip krajine. Na primer: za kraški svet je značilna pedosekvenca na mehkih karbonatnih kamminah; za alpski svet pa je značilna pedosekvenca na trdih karbonatnih kamninah.

Pedosekvence v naravnih regijah[uredi | uredi kodo]

I. naravna regija (ravninski, gostonaseljen svet) II. naravna regija (gričevnat in hribovit, malo naselje svet) III. naravna regija (zaravni v redko naseljenem planinskem svetu) IV. naravna regija (planinski, nenaseljen svet)
pedosekvenca na produ in pesku pedosekvenca na mehkih karbonatnih kamninah pedosekvenca na trdih karbonatnih kamninah (apnencih in dolomitih) pedosekvenca na trdih karbonatnih kamninah (apnencih in dolomitih)
pedosekvenca na glinah in ilovicah pedosekvenca na trdih karbonatnih kamninah (apnencih in dolomitih) pedosekvenca na nekarbonatnih kamninah pedosekvenca na nekarbonatnih kamninah
pedosekvenca na apnencih in dolomitih pedosekvenca na nekarbonatnih kamninah

Pedosekvence pa nakazujejo tudi funkcijo naravnih danosti v prostoru, kar ima z vidika racionalne rabe prostora in varstva okolja izreden pomen.

Znameniti tuji pedologi[uredi | uredi kodo]

Pedolog na delu

Slovenski pedologi[uredi | uredi kodo]

  • B. Vovk - Ljubljana
  • dr. A. Stritar - Ljubljana
  • Marija Kodrič
  • Janez Rupreht
  • Tomaž Prus
  • Marko Zupan
  • Borut Vrščaj
  • Helena Grčman
  • Tomaž Kralj


Slovenski pedogeografi[uredi | uredi kodo]

  • dr. F. Lovrenčak - Ljubljana
  • dr. B. Repe - Ljubljana

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Halina Hłuszyk, Alina Stankiewicz: Slovar ekologije
  • Albin Stritar: Raba in varstvo tal v Sloveniji