Titin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Titin, TTN ali konektin je največji znani enojni polipeptid. Pomemben je za organizacijo sarkomer progastih mišic, tj. skeletnih in srčnih mišic. Mutacije gena za titin so povezane z različnimi obolenji mišic.[1]

Genetika in struktura[uredi | uredi kodo]

Gen za titin največje število intronov med vsemi znanimi geni in 363 eksonov, nahaja pa se na 2. kromosomu.[1] Sama beljakovina je sestavljena iz 34.350 aminokislin; sistematično (IUPAC) ime vsebuje 189.819 črk in se ga včasih navaja kot najdaljšo besedo tako v angleščini kot tudi v drugih jezikih.[2] Kemična formula beljakovine je C132983H211861N36149O40883S693, molekulska masa znaša okoli 2.993.442,763 Da,[3] vrednost teoretične izoelektrične točke pa je 6,01.[4] Sestavljen je iz dveh proteinskih domen, in sicer I-domene ter A-domene.[1]

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz sarkomere; titin je prikazan kot povezovalni element med miozinskimi filamenti in črto Z

Titin je pomemben za organizacijo sarkomer progastih mišic. I-domena povezuje miozinske filamente in črto Z in tako prispeva k notranji organizaciji sarkomere. Titin določa dolžino miozinskih filamentov preko A-domene in se razteza od črte Z do črte M oz. mezofragme (tj. polovica dolžine sarkomere), poleg tega pa tudi določa dolžino same sarkomere in v makroskopskem pogledu preprečuje preveliko raztezanje mišice.[1][5] Pri vretenčarjih so torej značilne dolžine sarkomer, ki se razlikujejo od mišice do mišice, večinoma odvisne od variant titina.[5]

Odkrite so bile variante titina, ki nosijo vlogo proteinske komponente kromosomov in tako predstavljajo del podlage za strukturo in elastičnost kromosoma.[6]

Klinični pomen[uredi | uredi kodo]

Mutacije gena za titin so povezane s družinsko hipertrofično kardiomiopatijo[7][8] in distalno mišično distrofijo.[9] Pri avtoimunski bolezni sklerodermija se med drugim tvorijo protitelesa, ki napadajo titin.[6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 TITIN; TTN. Online Mendelian Inheritance in Man (OMIM). Pridobljeno 17.01.2010.
  2. "What is the longest word in the English language?". CliffsNotes.com. Pridobljeno 17.01.2010
  3. http://www.chemie.fu-berlin.de/cgi-bin/molform?C132983H211861N36149O40883S693 Institut für Chemie und Biochemie, Freie Universität Berlin. Pridobljeno 17.01.2010.
  4. http://us.expasy.org/cgi-bin/pi_tool1?Q10466@noft@ ExPASy Proteomics Server, Swiss Insistute of Bioinformatics. Pridobljeno 17.01.2010.
  5. 5,0 5,1 Nelson, D.L.; Cox, M.M. (2008). Lehninger Principles of Biochemistry (5 izd.). NY: W.H. Freeman and Company. str. 177. COBISS 68330753. ISBN 9781429208925. 
  6. 6,0 6,1 Machado C., Sunkel C.E. in Andrew D.J. (1998). "Human autoantibodies reveal titin as a chromosomal protein". J. Cell Biol. 141 (2): 321–33. PMC 2148454. PMID 9548712. doi:10.1083/jcb.141.2.321. 
  7. Siu, B.L. s sod. (1999). "Familial dilated cardiomyopathy locus maps to chromosome 2q31". Circulation 99 (8): 1022–6. PMID 10051295. 
  8. Itoh-Satoh, M. s sod. (2002). "Titin mutations as the molecular basis for dilated cardiomyopathy". Biochem. Biophys. Res. Commun. 291 (2): 385–93. PMID 11846417. doi:10.1006/bbrc.2002.6448. 
  9. Hackman, P. s sod. (2002). "Tibial muscular dystrophy is a titinopathy caused by mutations in TTN, the gene encoding the giant skeletal-muscle protein titin". Am. J. Hum. Genet. 71 (3): 492–500. PMC 379188. PMID 12145747. doi:10.1086/342380.