Tija (arheološko najdišče)
Tija | |
|---|---|
 | |
.svg)  Tija Lega v Etiopiji | |
| Koordinati: 8°26′N 38°37′E / 8.433°N 38.617°E | |
| Država | Etiopija |
| Regija | Regionalna država Južne Etiopije |
| Zone | Gurage |
| Uradno ime: Tiya | |
| Tip | Kulturno |
| Kriteriji | i, iv |
| Razglasitev | 1980 (4t. zasedanje) |
| ID # | 12 |
| Regija | Afrika |
Tija je arheološko najdišče v osrednji Etiopiji. Je v okrožju (voreda) Soddo, v coni Gurage regije Regionalna država Južne Etiopije, narodnosti in ljudstev južno od Adis Abebe.[1] Najbolj znano je po arheološkem najdišču z velikimi kamnitimi stebri, od katerih mnogi nosijo neko obliko okrasja. Arheološko najdišče je bilo leta 1980 razglašeno za območje svetovne dediščine zaradi edinstvene narave teh monolitnih spomenikov.
Pregled[uredi | uredi kodo]
Po besedah Joussauma (1995), ki je vodil arheološka dela v Tiji, je najdišče razmeroma novo. Datirana je bila v časovno obdobje med 11. in 13. stoletjem našega štetja.[2] Poznejše datiranje umešča gradnjo stel med 10. in 15. stoletje našega štetja. Vendar pa je gradnja megalitov v Etiopiji zelo starodavna tradicija, s številnimi takšnimi spomeniki pred našim štetjem.[3]
Menhir ali stele na tem mestu, »od katerih jih je 32 vgraviranih z zagonetnimi simboli, predvsem meči«, verjetno označujejo velik, prazgodovinski grobni kompleks.[4] Nemška etnografska ekspedicija je obiskala lokacijo aprila 1935 in na eni uri vožnje južno od kampa za karavane našla kamnite monolite s simbolom meča, ki sta jih prej videla Neuville in Père Azaïs.[5]
Površinske najdbe v Tiji so vsebovale izbor srednjekamenodobnih orodij (MSA), ki so tehnološko podobna orodjem, najdenim v Gademotti in Kulkulettiju. Zaradi edinstvenega proizvodnega procesa, ki uporablja tako imenovane tranchet blows, lahko tudi orodja Tija pripadajo istemu časovnemu razponu kot ti drugi dve lokaciji.[6] Poleg tega so arheološka izkopavanja v Tiji odkrila grobnice.
Gurage stelae[uredi | uredi kodo]
Tija je eno od devetih mest megalitskih stebrov v coni Gurage. Od leta 1997 je bilo na tem območju prijavljenih 118 stel. Skupaj s stelami v coni Hadija lokalni prebivalci te strukture identificirajo kot Jegragn Dingaj ali 'Granov kamen' glede na imama Ahmada ibn Ibrahima al-Ghazija (Ahmad 'Gurey' ali 'Gran'), vladarja Sultanata Adala.
Stele Gurage so treh tipov: antropomorfne stele s človeškimi figurami, falične stele in stele, ki niso niti antropomorfne niti falične. Antropomorfne in neantropomorfne/nefalične vrste stel so ploščate oblike in so edine stele te oblike v južni regiji. Večina teh stel, vključno s 46 stelami v Tiji, ki so največje v skupini, ima tudi značilne, dovršene okraske. Med temi motivi so meči, rastlinam podobni simboli in stoječa človeška figura z rokami na boku. Simbola rastline in meč je mogoče najti na istih stelah. Zasnova meča naj bi bila lokalnega tipa Galla, kot so jo naredili Oromo. Poleg tega imajo skalne plošče Tija pogosto tudi simbol v obliki črke T.[7][8]
Stele v Tiji in drugih območjih v osrednji Etiopiji so podobne tistim na poti med Džibutijem in Lojado v Džibutiju. Na slednjem območju najdemo številne antropomorfne in falične stele, ki so povezane z grobovi pravokotne oblike, flankiranimi z navpičnimi ploščami. Stele Djibouti-Loyada so nedoločene starosti in nekatere od njih krasi podoben emblem v obliki črke T.[9]
Raziskovanje[uredi | uredi kodo]
V Tiji je bilo opravljenih malo raziskav in obstaja več težav pri razumevanju teh vrst najdišč z arheološkega vidika. Prvič, težko je določiti identiteto graditeljev megalitov glede na same megalite. Drugič, arheologi so bili zaskrbljeni z rekonstrukcijo etnične zgodovine prek ustnih zgodovinskih poročil, vendar so ta v mnogih primerih nedostopna ali neinformativna.[10]
-
Megaliti z vgraviranimi figurami v Tiji -
Antropomorfna ženska častna stela, z oprsjem -
Megalitsko polje stel v Tiji -
Man honorary stele, with swords -
Moška častna stela z meči
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Tiya«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 18. septembra 2021.
- ↑ Fukui, Katsuyoshi (1997). Ethiopia in broader perspective: papers of the XIIIth International Conference of Ethiopian Studies Kyoto 12-17 December 1997. Shokado Book Sellers. str. 370. ISBN 4879749761. Pridobljeno 23. decembra 2014.
- ↑ »Tiya - Prehistoric site«. UNESCO. Pridobljeno 24. decembra 2014.
- ↑ Matt Philips and Jean-Bernard Carillet, Ethiopia and Eritrea, third edition (n.p.: Lonely Planet, 2006), p. 171
- ↑ "Local History in Ethiopia" Arhivirano 2011-05-28 na Wayback Machine. The Nordic Africa Institute website (accessed 31 May 2008)
- ↑ Douze, Katja (2013). »A new chrono-cultural marker for the early Middle Stone Age in Ethiopia: The tranchet blow process on convergent tools from Gademotta and Kulkuletti sites«. Quaternary International. 343: 40–52. doi:10.1016/j.quaint.2013.10.018.
- ↑ The Eastern Anthropologist, Volume 3, Issues 1-4. Ethnographic and Folk Culture Society, U.P. 1949. str. 121. Pridobljeno 15. januarja 2015.
- ↑ Mire, Sada (5. februar 2020). Divine Fertility: The Continuity in Transformation of an Ideology of Sacred Kinship in Northeast Africa (v angleščini). Routledge. ISBN 978-0-429-76924-5.
- ↑ Fattovich, Rodolfo (1987). »Some remarks on the origins of the Aksumite Stelae« (PDF). Annales d'Éthiopie. 14 (14): 43–69. doi:10.3406/ethio.1987.931. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 7. septembra 2014.
- ↑ Clack, Timothy; Brittain, Marcus (2011). »Place-making, participative archaeologies and Mursi megaliths: some implications for aspects of pre-and proto-history in the Horn of Africa«. Journal of Eastern African Studies. 5 (1): 85–107. doi:10.1080/17531055.2011.544551. S2CID 146339998.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
