Pojdi na vsebino

Tempelj Baalat-Gebal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tempelj Baalat Gebal
Tempelj izkopan leta 1950
Tempelj Baalat Gebal se nahaja v Libanon
Tempelj Baalat Gebal
Tempelj Baalat Gebal
Geografska lokacija: Libanon
LokacijaBiblos
Koordinati34°07′08″N 35°38′50″E / 34.1188°N 35.6472°E / 34.1188; 35.6472
Druge informacije
Datumi izkopov1922

Tempelj Baalat Gebal (arabsko معبد بعلة جبيل maebad baalat jbeil) je bila pomembna tempeljska zgradba iz bronaste dobe v Biblosu, ki je del svetovne dediščine.[1] Tempelj je bil posvečen Ba'alat Gebal, boginji mesta Biblos, ki so jo Grki pozneje poznali kot Atargatis.[2] Zgrajeno leta 2800 pr. n. št.[3] je bilo največje in najpomembnejše svetišče v starodavnem Biblosu[4] in velja za »eno prvih monumentalnih zgradb v sirsko-palestinski regiji«. Dve stoletji po izgradnji templja Baalat Gebal je bil približno 100 m vzhodno zgrajen tempelj obeliskov.

Dolžina in kontinuiteta njegove zgodovine kot aktivnega templja je izjemna in »podpira njegovo osrednjo vlogo v življenju mesta«.[5]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Tempelj in njegova pokroviteljica Ba‘alat Gebal sta bila v mestu čaščena več kot dve tisočletji med kanaansko in feničansko dobo. Zgrajen je bil, ko je bil Biblos tesno povezan z Egiptom, in številne egipčanske reference najdemo v tempeljskem kompleksu. Sam tempelj je bil večkrat razširjen in je ostal v uporabi do rimske dobe.

Sodobna identifikacija in izkopavanje[uredi | uredi kodo]

Kovanec rimskega cesarja Makrina, ki prikazuje tempelj Baalat Gebal in njegovo sveto ogrado, edina ohranjena upodobitev templja

Mesto templja je v bližini križarskega gradu Biblos, prvi pa ga je izkopal francoski arheolog Pierre Montet med letoma 1921–24 in nato v zgodnjem delu izkopavanja mesta Mauricea Dunanda.[4][6] Montet je objavil dve skici svojih izkopavanj,[7] Dunand pa je v svojem zvezku iz leta 1939 objavil nekaj načrtov za širši sektor izkopavanj.[8] Skoraj vsi artefakti, najdeni pri izkopaninah templja, so razstavljeni v Narodnem muzeju v Bejrutu.[9]

Tempelj zdaj stoji vzhodno od rimskega gledališča. Gledališče, zgrajeno okoli leta 218 našega štetja, je bilo rekonstruirano in premaknjeno, da bi omogočili izkopavanje templja.[10]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Boda 1994, str. 146.
  2. Espinel, Andrés Diego (2002). »The Role of the Temple of Ba'alat Gebal as Intermediary between Egypt and Byblos during the Old Kingdom«. Studien zur Altägyptischen Kultur. 30: 103–119. JSTOR 25152861.
  3. Bryce 2009, str. 138.
  4. 4,0 4,1 Kilani 2019, str. 53-54.
  5. Kilani 2019, str. 54.
  6. »Byblos Castle«. Pridobljeno 2. marca 2013.
  7. Montet 1928, str. Plates xxi, xxii.
  8. Dunand 1937.
  9. Michaelides 2001, str. 21.
  10. »The archaeological site of Byblos«.

Viri[uredi | uredi kodo]

Arheološka poročila[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

V templju so našli pomembno skupino figuric iz Byblosa; [6] [7] [8] te figurice so postale "otrok plakata" libanonskega ministrstva za turizem [9].