Tell Ubaid

Tell Ubaid
Tell Ubaid
	V Tel Ubaidu, 6 km zahodno od Ura v Iraku, so odkrili arheološke dokaze ene najstarejših civilizacij na svetu, ki segajo v 5. tisočletje pr. n. št.
	Tell Ubaid Geografska lokacija: Irak
Lokacija	guvernat Dhi Qar, Irak;
Regija	Spodnja Mezopotamija
Koordinati	30°58′12″N 46°1′32″E / 30.97000°N 46.02556°E
Tip	tell
Dolžina	350 m
Širina	250 m
Zgodovina
Ustanovljeno	Zgodnje dinastično obdobje, Ubaidsko obdobje, Ur III
Druge informacije
Datumi izkopov	1919; 1923; 1924; 1937
Arheologi	Henry Hall, Leonard Woolley, Pinhas Pierre Delougaz, Seton Lloyd

Tell Ubaid (arabsko العبيد) je nizek, razmeroma majhen tell (naselbinska gomila) zahodno od bližnjega Ura v guvernatu Dhi Qar v južnem Iraku. Večina ostankov je iz bakrene dobe Ubaidskega obdobja, za katerega je Tell Ubaid tipsko mesto, z zgodnjedinastičnim templjem in pokopališčem na najvišji točki. Bilo je kultno središče boginje Ninhursaga.^[1]

Zgodovina arheoloških raziskav

To arheološko najdišče je leta 1919 prvi obdelal Henry Hall iz Britanskega muzeja.^[2] Našel je kamniti kip Kurlila iz zgodnje dinastije III.^[3] Kasneje je tam izkopaval C. L. Woolley leta 1923 in 1924,^[4] ki sta mu leta 1937 sledila Seton Lloyd in Pinhas Delougaz, slednji je delal za Orientalski inštitut Univerze v Chicagu.^[5]^[6]

Tell Ubaid in njegovo okolje

Danes Tell Ubaid leži 250 kilometrov od Perzijskega zaliva, vendar je bila obala v Ubaidskem obdobju veliko bližje mestu. Tell ali naselbinska gomila je podolgovata gomila, ki meri približno 500 krat 300 metrov na približno osi sever-jug. Razteza se približno 2 metra nad trenutno površino. Izkopani zgodnjedinastični tempelj Ninḫursaĝa, A-Ane-pada, je na severnem robu mesta. Najdbe so vključevale friz iz bakrenega okvirja s pticami iz apnenca, postavljenimi na ozadje iz črnega skrilavca.^[7] Na templju so delali tudi v obdobju Ur III. Najdeno je bilo tudi pokopališče s 96 grobovi, večinoma iz zgodnjega dinastičnega obdobja.^[8]

Zgodovina naselitve

Na spodnji ravni najdišča so bile velike količine ubaidske keramike in pripadajočih peči. Na površini najdišča so opazili tudi dokaze o izdelavi keramike. Velikost površinske razpršenosti kaže, da je bila proizvodnja keramike specializirana obrt, kar potrjuje najdbe z drugih najdišč v Ubaidu, kot je Eridu. Na tem mestu je bilo tudi pokopališče in nekaj najdb iz obdobja Džemdet Nasr. Tempelj Ninhursaga na vrhu je bil na očiščenem ovalu, podobnem tistemu v Khafadži. Zid, ki obdaja tempelj, je zgradil Šulgi iz tretje urske dinastije.

Galerija

Kamniti kip Kurlila, zgodnja dinastija III, 2500 pr. n. št. Tell Ubaid
Deli mozaičnih stebrov z vhoda v tempelj Ninhursaga v Tell Ubaidu, 2800-2600 pr. n. št., Iraški narodni muzej
Ležeča krava, del friza, je nekoč krasila pročelje templja Ninhursaga v Tell Ubaidu, 2800-2600 pr. n. št. Iraški narodni muzej
Sumerska scena, molža krav in izdelava mlečnih izdelkov. S pročelja templja Ninhursaga v Tell Ubaidu, 2800-2600 pr. n. št. Iraški narodni muzej

Sklici

↑ Frayne, Douglas R. and Stuckey, Johanna H.. "N". A Handbook of Gods and Goddesses of the Ancient Near East: Three Thousand Deities of Anatolia, Syria, Israel, Sumer, Babylonia, Assyria, and Elam, University Park, USA: Penn State University Press, 2021, pp. 219-287
↑ H. R. Hall, Season's Work at Ur; Al-'Ubaid, Abu Shahrain (Eridu), and Elsewhere; Being an Unofficial Account of the British Museum Archaeological Mission to Babylonia, 1919, Methuen, 1930
↑ Reade, Julian. "Early monuments in Gulf stone at the British Museum, with observations on some Gudea statues and the location of Agade" , vol. 92, no. 2, 2002, pp. 258-295
↑ Hall, H. R.; Woolley, C. L. (1927). UR Excavations Volume I Al-'Ubaid. Oxford University Press.
↑ Delougaz, P. (1938). »A Short Investigation of the Temple at Al-'Ubaid«. Iraq. 5: 1–11. doi:10.2307/4241617. JSTOR 4241617. S2CID 130499268.
↑ Seton Lloyd, Ur-al 'Ubaid, 'Uqair and Eridu. An Interpretation of Some Evidence from the Flood-Pit, Iraq, ol. 22, Ur in Retrospect. In Memory of Sir C. Leonard Woolley, pp. 23-31, (Spring - Autumn, 1960)
↑ [1]Paszke, Marcin Z., "Bird species diversity in 3rd millennium BC Mesopotamia: The case of the Al-Ubaid bird frieze from the Temple of Nin", Bioarchaeology of the Near East 15, pp. 25-54, 2021
↑ Harriet P. Martin, The Early Dynastic Cemetery at al-'Ubaid, a Re-Evaluation, Iraq, vol. 44, no. 2, pp. 145-185, 1982

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tell Ubaid.

[1] Frayne, Douglas R. and Stuckey, Johanna H.. "N". A Handbook of Gods and Goddesses of the Ancient Near East: Three Thousand Deities of Anatolia, Syria, Israel, Sumer, Babylonia, Assyria, and Elam, University Park, USA: Penn State University Press, 2021, pp. 219-287

[2] H. R. Hall, Season's Work at Ur; Al-'Ubaid, Abu Shahrain (Eridu), and Elsewhere; Being an Unofficial Account of the British Museum Archaeological Mission to Babylonia, 1919, Methuen, 1930

[3] Reade, Julian. "Early monuments in Gulf stone at the British Museum, with observations on some Gudea statues and the location of Agade" , vol. 92, no. 2, 2002, pp. 258-295

[4] Hall, H. R.; Woolley, C. L. (1927). UR Excavations Volume I Al-'Ubaid. Oxford University Press.

[5] Delougaz, P. (1938). »A Short Investigation of the Temple at Al-'Ubaid«. Iraq. 5: 1–11. doi:10.2307/4241617. JSTOR 4241617. S2CID 130499268.

[6] Seton Lloyd, Ur-al 'Ubaid, 'Uqair and Eridu. An Interpretation of Some Evidence from the Flood-Pit, Iraq, ol. 22, Ur in Retrospect. In Memory of Sir C. Leonard Woolley, pp. 23-31, (Spring - Autumn, 1960)

[7] [1]Paszke, Marcin Z., "Bird species diversity in 3rd millennium BC Mesopotamia: The case of the Al-Ubaid bird frieze from the Temple of Nin", Bioarchaeology of the Near East 15, pp. 25-54, 2021

[8] Harriet P. Martin, The Early Dynastic Cemetery at al-'Ubaid, a Re-Evaluation, Iraq, vol. 44, no. 2, pp. 145-185, 1982

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija