Tasmanski tiger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tasmanski tiger
Fosilni razpon: Pleistocen – Holocen
Tasmanski tiger
Tasmanski tiger
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Dasyuromorphia
Družina: Thylacinidae
Rod: Thylacinus
Vrsta: T. cynocephalus
Podvrsta: Thylacinus cynocephalus (Tasmanski tiger)
Nekdanje območje razširjenosti (zeleno)
Nekdanje območje razširjenosti (zeleno)

Tasmanski tiger (znanstveno ime Thylacinus cynocephalus) je izumrla vrsta vrečarja. Prvotno je živel na Tasmaniji in Novi Gvineji, ko so pa pomorščaki začeli raziskovati Novo Gvinejo, so ga tam iztrebili, zato je ostal le še na Tasmaniji vse do leta 1936, ko so ga iztrebili tudi tam.

Opis[uredi | uredi kodo]

Opisi tasmanskega tigra izvirajo iz ohranjenih primerkov, fosilnih najdb, kože in okostnih ostankov ter črno-belih fotografij.. Tasmanski tiger je spominjal na velikega kratkodlakega psa s tigrovimi progami ter kengurujevim repom. Odrasli tasmanski tiger je bil dolg od 100 do 130 cm, rep pa je bil dolg približno 50 do 65 cm, v višino so merili 60 cm in tehtali od 20 do 30 kg.  Samci so bili večji od samic. Njegov rumeno-rjav kožuh je imel na hrbtu, hrbtu in spodnjem delu repa od 15 do 20 izrazitih temnih črt, po katerih so dobili ime.

Vsi znani posnetki živih tasmanskih tigrov v Avstraliji so bili posneti v živalskem vrtu Hobart v Tasmaniji v letih 1911, 1928 in 1933. Znana sta še dva filma, posneta v londonskem živalskem vrtu.

Zgodnje znanstvene študije kažejo, da je imel oster vonj, ki mu je omogočil sledenje plena  vendar je analiza njegove možganske strukture pokazala, da njegov voh vseeno ni bil dobro razvit. Verjetno se je pri lovu zanašal na vid in sluh.

Tasmanski tiger je lahko odprl čeljusti v nenavadnem obsegu: do 80 stopinj.  Ta sposobnost je delno razvidna iz kratkega črno-belega filma v ujetništvu iz leta 1933. Čeljusti so bile mišičaste in so imele 46 zob, vendar študije kažejo, da je bila njegova čeljust prešibka, da bi lahko z njo ubil ovco.