Tanko črevo
Tanko črevo | |
---|---|
Podrobnosti | |
Arterija | Zgornja mezenterična arterija |
Vena | Portalna vena |
Živec | Celiakalni ganglij, vagus[1] |
Limfa | Intestinalni trunkus |
Identifikatorji | |
Latinsko | Intestinum tenue |
MeSH | D007421 |
TA | A05.6.01.001 |
FMA | 7200 |
Anatomska terminologija |
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil. Leži med želodcem in debelim črevesom in predstavlja najdaljši odsek prebavne cevi.
V dolžino meri okoli 6 do 7 metrov in predstavlja približno dve tretjini celotne dolžine prebavne cevi.[2]
Delitev
[uredi | uredi kodo]Tanko črevo sega od želodčnega vratarja do ileocekalnega ustja (mesto, kjer se vito črevo odpira v debelo črevo). Deli mo ga v tri dele:[2]
- dvanajstnik ali dvanajsternik (latinsko duodenum) pH 5–7,5
- tešče črevo (lat. jejunum) pH 6,5–8
- vito črevo (lat. ileum)
Dvanajstnik je dobil ime po svoji dolžini, ki zajema 12 palcev (okoli 24 cm). Vito črevo je dolgo okoli 2,5 metra, tešče črevo pa v poprečju 3,5 metra.
Naloge
[uredi | uredi kodo]Tanko črevo je glavni predel, kjer poteka prebava in privzem hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, elektrolitov) in vode. Zato je notranja površina zelo povečana z gubami, resicami in mikrovilusi.
Na začetku tankega črevesa se hrana pomeša z žolčem, ki se skozi žolčna izvodila izliva v dvanajstnik in sokom trebušne slinavke. S pomočjo omenjenih izločkov se ogljikovi hidrati in maščobe cepijo na osnovne sestavne dele. Slednje absorbira stena tankega črevesa in potujejo do jeter in zatem prehajajo v sistemski krvni obtok.
Voda in elektroliti
[uredi | uredi kodo]Dnevno se skozi stene tankega črevesa resorbira okoli devet litrov vode, od tega izhaja okoli 1,5 litra vode iz hrane oziroma popite tekočine. Ostalo vodo (okoli 7,5 litra) izločajo v svetlino prebavne cevi prebavne žleze in žlezne celice: okoli 1 liter žleze slinavke v ustni votlini, približno 1,5 litra žleze v želodcu, 3 litre v tankem črevesu in v žolčniku okoli 0,6 litra.
Voda prehaja steno črevesa s pomočjo osmotskega gradienta. Osmotski gradient se ohranja z dvema mehanizmoma:
- privzem natrijevega klorida (v teščem črevesu je absorpcija NaCl sklopljena z absorpcijo glukoze in aminokislin - tak mehanizem imenujemo simport, v vitem črevesu je za to odgovorna Na+/H+-črpalka),
- izločanje Cl- in HCO3-.
Tretji mehanizem, ki vzdržuje stalen osmotski gradient v tankem črevesu je vzdrževanje natrijevega gradienta s pomočjo Na-K-ATPaze; natrij prehaja iz svetline črevesa v celice tankega črevesa, hkrati pa potuje H+ v nasprotno smer.
Privzem Ca2+ ionov ni uravnavan z aktivnim transportom.
Diagnostika bolezni
[uredi | uredi kodo]- bolnikov opis težav
- pregled trebuha (inspekcija)
- pretipanje in osluškovanje (avskultacija) trebuha
- ultrazvočno slikanje
- bioptične preiskave
- krvne preiskave
- preiskave iztrebka:
- na klice
- na kimotripsin
- na vsebnost maščob
- rentgenski pregled
- računalniška in magnetnoresonančna tomografija
- endoskopija
- koloskopija končnega dela vitega črevesa
Bolezni
[uredi | uredi kodo]- driska
- Crohnova bolezen
- Meckelov divertikel
- razjeda na dvanajstniku
- črevesna zapora
- Whipplova bolezen
- tumorji
- zasuk (volvolus) črevesa
- invaginacija črevesa
- alergije na določena hranila (celiakija, alaktazija ...)
- mikoze (npr. Candida albicans)
- paraziti
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Physiology: 6/6ch2/s6ch2_30 - Essentials of Human Physiology
- ↑ 2,0 2,1 Čebašek, Vita (2010). Anatomija prebavne cevi. Medicinski razgledi, letnik 49, številka 4, str. 347-369.