Titin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani TTN)

Titin, TTN ali konektin je največji znani enojni polipeptid. Pomemben je za organizacijo sarkomer progastih mišic, tj. skeletnih in srčnih mišic. Mutacije gena za titin so povezane z različnimi obolenji mišic.[1]

Genetika in struktura[uredi | uredi kodo]

Gen za titin največje število intronov med vsemi znanimi geni in 363 eksonov, nahaja pa se na 2. kromosomu.[1] Sama beljakovina je sestavljena iz 34.350 aminokislin; sistematično (IUPAC) ime vsebuje 189.819 črk in se ga včasih navaja kot najdaljšo besedo tako v angleščini kot tudi v drugih jezikih.[2] Kemična formula beljakovine je C132983H211861N36149O40883S693, molekulska masa znaša okoli 2.993.442,763 Da,[3] vrednost teoretične izoelektrične točke pa je 6,01.[4] Sestavljen je iz dveh proteinskih domen, in sicer I-domene ter A-domene.[1]

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz sarkomere; titin je prikazan kot povezovalni element med miozinskimi filamenti in črto Z

Titin je pomemben za organizacijo sarkomer progastih mišic. I-domena povezuje miozinske filamente in črto Z in tako prispeva k notranji organizaciji sarkomere. Titin določa dolžino miozinskih filamentov preko A-domene in se razteza od črte Z do črte M oz. mezofragme (tj. polovica dolžine sarkomere), poleg tega pa tudi določa dolžino same sarkomere in v makroskopskem pogledu preprečuje preveliko raztezanje mišice.[1][5] Pri vretenčarjih so torej značilne dolžine sarkomer, ki se razlikujejo od mišice do mišice, večinoma odvisne od variant titina.[5]

Odkrite so bile variante titina, ki nosijo vlogo proteinske komponente kromosomov in tako predstavljajo del podlage za strukturo in elastičnost kromosoma.[6]

Klinični pomen[uredi | uredi kodo]

Mutacije gena za titin so povezane s družinsko hipertrofično kardiomiopatijo[7][8] in distalno mišično distrofijo.[9] Pri avtoimunski bolezni sklerodermija se med drugim tvorijo protitelesa, ki napadajo titin.[6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 TITIN; TTN. Online Mendelian Inheritance in Man (OMIM). Pridobljeno 17.01.2010.
  2. "What is the longest word in the English language?". CliffsNotes.com. Pridobljeno 17.01.2010
  3. http://www.chemie.fu-berlin.de/cgi-bin/molform?C132983H211861N36149O40883S693 Institut für Chemie und Biochemie, Freie Universität Berlin. Pridobljeno 17.01.2010.
  4. http://us.expasy.org/cgi-bin/pi_tool1?Q10466@noft@ Arhivirano 2022-06-23 na Wayback Machine. ExPASy Proteomics Server Arhivirano 2010-01-14 na Wayback Machine., Swiss Insistute of Bioinformatics. Pridobljeno 17.01.2010.
  5. 5,0 5,1 Nelson, D.L.; Cox, M.M. (2008). Lehninger Principles of Biochemistry (5 izd.). NY: W.H. Freeman and Company. str. 177. COBISS 68330753. ISBN 9781429208925.
  6. 6,0 6,1 Machado C., Sunkel C.E. in Andrew D.J. (1998). »Human autoantibodies reveal titin as a chromosomal protein«. J. Cell Biol. 141 (2): 321–33. doi:10.1083/jcb.141.2.321. PMC 2148454. PMID 9548712.
  7. Siu, B.L. s sod. (1999). »Familial dilated cardiomyopathy locus maps to chromosome 2q31«. Circulation. 99 (8): 1022–6. PMID 10051295.
  8. Itoh-Satoh, M. s sod. (2002). »Titin mutations as the molecular basis for dilated cardiomyopathy«. Biochem. Biophys. Res. Commun. 291 (2): 385–93. doi:10.1006/bbrc.2002.6448. PMID 11846417.
  9. Hackman, P. s sod. (2002). »Tibial muscular dystrophy is a titinopathy caused by mutations in TTN, the gene encoding the giant skeletal-muscle protein titin«. Am. J. Hum. Genet. 71 (3): 492–500. doi:10.1086/342380. PMC 379188. PMID 12145747.