Svitanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Stanko Kociper je dramo Svitanje objavil leta 1957 v Münchnu. Dogajanje se dovija v prvih letih po koncu druge svetovne vojne. [1]

Osebe[uredi | uredi kodo]

  • ROBERT BERNARD, predsednik atomske komisije
  • BESSISE, njegova hči
  • ARTHUR G. SOTTTER, tehnični šef atomskega zavoda
  • FREDDIE, njegov sin
  • ERIC REEDER, atomski fizik
  • PHILIP GOWAN, njegov asistent
  • MIKE FEDIN, član atomske komisje
  • IRENE LANDO, predsednikova tajnica
  • SINICHI TAAGO, mali japonski deček

Povzetek[uredi | uredi kodo]

1. DEJANJE: Pri Bernardovih je sprejem ob državnem prazniku. Demonični pohabljenec Fedin je bil odkril dr. Reederja, ki je izpopolnil atomsko bombo. Fedin sovraži svet, vse mu je zgolj snov, denar, moč. Tajnica Irene mu zoperstavlja vero v ljubezen, dobroto, dušo. Pride oslepeli Gowan, ki ga vodi Sinichi; Ireni pove, da so iz atomskega zavoda že dlje časa odnašali zaupne podatke in da je prof. Benson, eden od članov zavoda, izginil. Alarmirana je obveščevalna služba, vsi člani zavoda so sumljivi. Stvar je še toliko nujnejša, ker je Reeder tik pred odkritjem, ki bo zrevolucioniralo vso znanost. Ko Reeder izve, da je Gowan oslepel, doživi mračno zmagoslavje. Asistentova slepota je namreč: prvi dokaz, da je njegova teorija pravilna, saj naj bi oslepel od sevanja, ki je nastalo pri razbitju atomov. Bessie, ki Gowana ljubi in se hoče z njim poročiti, obtoži Reederja, da je nečloveški.

2. DEJANJE: Sotter je negotov zaradi preiskave, vidi se, da je v zadevo do vratu vpleten. Stisko še poveča Freddie, ki si je z življenjem na veliki nogi nakopal časten dolg, zdaj prosi očeta za pomoč. Oče mu razkrije, da je vse njegovo bogastvo zgolj videz, obupan sklene, da bo prosil za denar Fedina, s katerim ima še nekake račune. - Afera s prof. Bensonom se zaostruje, nekdo v zavodu mora biti izdajalec in vzdrževati zvezo z njim. Sum pade na Reederja, odpustijo ga, ga nadzorujejo, vanj zaupa le Irene, ki ga ljubi. - Pred člani zavoda Reeder pove bistvo svojega odkritja: pocenitev in popolna kontrola atomske energije. Človeštvu so odprta vrata v samouničenje ali pa v nasluteno blagostanje - kakor bo izbralo. Sum, ki pade nanj, ga ne vznemirja; ko mu Bernard izroči listino o odpustu, jo ravnodušno raztrga,češ da je prepozno. - Sotter na samem prosi Fedina za denar, a ta cinično odkloni. Freddie obupan plane iz hiše, oce v skrbi za njim. - Gowan s premišljenim manevrom odkrije, da je izdajalec Fedin, zapiske je iz zavoda tihotapil v votli palici, na katero se opira. Fedin je pripravljen moriti, a Gowan, ki je le igral slepoto, ga obvlada in pred vsemi razkrinka. Irene je srečna, da je Reeder oproščen suma. Vtem poči zunaj strel, Freddie je naredil samomor. Sotter je zaradi bolečine iz uma, le Fedin, ki uživa v zlu, se satansko reži.

3. DEJANJE: Reederja, že težko bolnega, v stanovanju pričaka Sotter, grozi, da ga bo ustrelil, ker mu je ubil sina. Toda zlomi se in prizna, da je on kradel atomske tajnosti za Fedino, to pa da jih je predajal sovražni strani, da bi zanetil uničujočo vojno in se maščeval človeštvu; gotovo bo izdal tudi njega. Sotter v zmedenosti sklene, da bo vse uničil, in ko zasliši prihajati ljudi, panično zbeži. - Pride Bernard, Reederja hoče razveseliti z novico, da so našli pravega krivca. A Reederja že obhaja strah pred lastnim izumom, ob bližanju smrti spoznava, da je obvladati snov premalo: svet obvladuje duh, največja vrednota je življenje. Boji se, da bi pomagači zločinskega Fedina prišli do njegovih odkritij in v svoji blaznosti uničili svet. - Prihajajo tudi drugi, da bi se Reederju opravičili in proslavili srečen konec afere. Ko Reeder zve, da je Gowan le igral slepoto, da bi lažje ujel zločinca, spozna, da sam z lastno smrtjo dokazuje pravilnost svoje teorije. - Zasliši se strašna eksplozija: blazni Sotter je vrgel v zrak atomski zavod in pri tem sam našel smrt. Tudi dragoceni elaborat o izumu je uničen. Umirajoči Reeder si oddahne. Zdaj ve, da je snov nič, v njem se porajata vera in upanje v zmago življenja onstran smrti. Poslovi se od ljubeče Irene in umre, blaženo zroč v prvo jutranjo luč: dočakal je »svitanje«.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Obnova citirana po: Alenka Goljevšček: Stanko Kociper. Taras Kermauner, Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 113 in 114.

(COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

Taras Kermauner, Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. (COBISS)