Ogled vira Svahilščina

{{Infobox Language|name=Svahili|nativename=''Kiswahili''
|familycolor=Niger-Congo
|states=[[Burundi]], [[Demokratična republika Kongo]], [[Komori]] (kot [[komorščina]]), [[Kenija]], [[Mozambik]], [[Oman]], [[Sejšeli]] (kot [[šimaorščina]]), [[Ruanda]], [[Tanzanija]], [[Uganda]], [[Malavi]]<ref>[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=swh Ethnologue list of countries where Swahili is spoken]<br />Thomas J. Hinnebusch, 1992, "Swahili", ''International Encyclopedia of Linguistics'', Oxford, pp. 99–106<br />David Dalby, 1999/2000, ''The Linguasphere Register of the World's Languages and Speech Communities'', Linguasphere Press, Volume Two, str. 733–735<br />Benji Wald, 1994, "Sub-Saharan Africa", ''Atlas of the World's Languages'', Routledge, str. 289–346</ref>
|speakers = 15 milijonov
|date = 2012
|ref = e17
|speakers2= Prvi in drugi jezik: 50+ milijonov<ref name="marten">Lutz Marten, "Swahili", ''Encyclopedia of Language and Linguistics'', 2nd ed., 2006, Elsevier</ref>
|fam2=[[atlantsko-kongovski jeziki|atlantsko-kongovski]]
|fam3=[[benue-kongovski jeziki languages|benue-kongovski]]
|fam4=[[bantoidni jeziki|bantoidni]]
|fam5=[[bantujski jeziki|bantujski]]
|fam6=[[severovzhodni obalni bantujski jeziki|severovzhodni obalni bantujski]]
|fam7=[[sabaki]]
|script=[[latinica]], [[arabska pisava]]
|nation=[[Afriška unija]]<br />{{flag|Kenija}}<br />{{flag|Tanzanija}}<br />{{flag|Uganda}}
|agency=[[Baraza la Kiswahili la Taifa]] (Tanzanija)
|iso1=sw
|iso2=swa
|iso3=swa
|glotto=swah1254
|glottorefname=Swahili (G.40)
|lc1=swc|ld1=Kongo svahili
|lc2=swh|ld2=obalni svahili
|lingua=99-AUS-m
|guthrie=G.42–43;<br>G.40.A–H (pidžin & kreoli)
|map=
|mapcaption=
{{legend|#1A841A|uradni ali državni jezik}}
{{legend|#5CD65C|jezik trgovine}}
|notice=IPA}}

'''Svahili''' (v svahiliju ''Kiswahili'') je [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] iz skupine [[bantujski jeziki|bantujskih jezikov]], ki je razširjen ob obali [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] od severne [[Kenija|Kenije]] do severnega [[Mozambik]]a, vključno s [[Komori]].<ref>Prins, A.H.J. 1961. "The Swahili-Speaking Peoples of Zanzibar and the East African Coast (Arabs, Shirazi and Swahili)"</ref> Le okoli 5–10 milijonov ljudi ga govori kot svojo [[materinščina|materinščino]], vendar je eden od [[uradni jezik|uradnih]]/[[državni jezik|državnih jezikov]] [[Tanzanija|Tanzanije]], Kenije, [[Demokratična republika Kongo|Demokratične republike Kongo]] in [[Uganda|Ugande]]. V večinskem delu vzhodne Afrike se uporablja kot [[lingua franca]] (vključno z [[Ruanda|Ruando]], [[Burundi]]jem ter nekaterimi deli [[Malavi]]ja, [[Somalija|Somalije]], [[Zambija|Zambije]] in [[Mozambik]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Mazrui, Ali Al'Amin.|title=Swahili state and society : the political economy of an African language|date=1995|publisher=East African Educational Publishers|isbn=0-85255-729-9|oclc=441402890}}</ref><ref>Prins 1961</ref>

[[Komorščina|Komorščino]], jezik [[Komorski otoki|Komorskih otokov]], nekateri uvrščajo med svahilijska narečja, nekateri pa jo obravnavajo kot poseben jezik.<ref>Nurse and Hinnebusch, 1993, p.18</ref> V Keniji in nekaterih delih Ugande govorijo tudi mešanico svahilija in angleščine, ki se imenuje [[šeng]] (''sheng''). V svahiliju predstavljajo 16 do 20 % besedišča arabske [[sposojenka|sposojenke]], vključno s samim imenom jezika svahili (ki izvira iz arabske besede ''sawāḥilī'' in pomeni ''obalen''). Velik delež besedja arabskega izvora je posledica več stoletij trgovskih stikov med Arabci in bantujskega prebivalstva na vzhodni obali Afrike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Swahili-language|title=Swahili language|publisher=Encyclopaedia Britannica|access-date=30. 1. 2021|archive-date=23. 7. 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190723004044/https://www.britannica.com/topic/Swahili-language|url-status=live}}</ref>
Točno število govorcev svahilija, tako [[materni jezik|maternih govorcev]] kot govorcev svahilija kot drugega jezika, ni znano in je predmet debat. Po različnih ocenah je skupno število govorcev od 50 do 100 milijonov.<ref name=standford>{{navedi splet | url=http://swahililanguage.stanford.edu | title=HOME – Home | publisher=Swahililanguage.stanford.edu | access-date=19. 7. 2016 | quote=After Arabic, Swahili is the most widely used African language but the number of its speakers is another area in which there is little agreement. The most commonly mentioned numbers are 50, 80, and 100 million people. [...] The number of its native speakers has been placed at just under 20 million. | archive-date=15. 12. 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20161215022721/http://swahililanguage.stanford.edu/ | url-status=live }}</ref>

Svahili je tudi eden od delovnih jezikov [[Afriška unija|Afriške unije]] in [[Južnoafriška razvojna skupšnost|Južnoafriške razvojne skupnosti]] (SADC). Uradno velja tudi za ''linguo franco'' [[Vzhodnoafriška skupnost|Vzhodnoafriške skupnosti]] (EAC).<ref>{{navedi splet |url=http://www.eac.int/treaty/index.php?option=com_content&view=article&id=206&Itemid=331 |title=Development and Promotion of Extractive Industries and Mineral Value Addition |publisher=[[East African Community]] |access-date=20. 7. 2016 |archive-date=21. 10. 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161021151552/http://www.eac.int/treaty/index.php?option=com_content&view=article&id=206&Itemid=331 |url-status=live }}</ref> Leta 2008 je [[Južna Afrika]] legalizirala poučevanje svahilija v svojih šolah; leta 2020 so jo nekatere šole uvedle kot izbirni predmet.<ref>{{navedi novice|url=https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2018-09-17-kiswahili-gets-ministers-stamp-to-be-taught-in-sa-schools/|title=Kiswahili gets minister's stamp to be taught in SA schools|newspaper=[[The Sowetan]]|last=Sobuwa|first=Yoliswa|date=17 September 2018|access-date=9. 10. 2018|archive-date=18 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180918231128/https://www.sowetanlive.co.za/news/south-africa/2018-09-17-kiswahili-gets-ministers-stamp-to-be-taught-in-sa-schools/|url-status=live}}</ref> Leta 2020 je zgledu sledila tudi [[Bocvana]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.languagemagazine.com/2020/10/12/botswana-to-introduce-swahili-language-in-local-schools/ |title=Botswana to Introduce Swahili Language in Local Schools |access-date=21. 2. 2021 |archive-date=22. 3. 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210322162812/https://www.languagemagazine.com/2020/10/12/botswana-to-introduce-swahili-language-in-local-schools/ |url-status=live }}</ref>

== Fonologija ==
=== Samoglasniki ===
Standardni svahili pozna pet [[samoglasnik]]ov: {{IPA|/ɑ/}}, {{IPA|/ɛ/}}, {{IPA|/i/}}, {{IPA|/ɔ/}} in {{IPA|/u/}}. [[Samoglasniški upad]] ni prisoten, ne glede na mesto naglasa v besedi,<ref name=":1">Contini-Morava, Ellen. 1997. Swahili Phonology. In Kaye, Alan S. (ed.), Phonologies of Asia and Africa 2, 841–860. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns.</ref> vendar pa se glede na trditve jezikoslovca [[Edgar Polomé|Edgarja Poloméja]] samoglasniki {{IPA|/ɛ/}}, {{IPA|/i/}}, {{IPA|/ɔ/}} in {{IPA|/u/}} izgovarjajo kot taki le v naglašenih zlogih. V nenaglašenih zlogih in pred prenazaliziranimi soglasniki se izgovarjajo kot {{IPA|/e/}}, {{IPA|/ɪ/}}, {{IPA|/o/}} in {{IPA|/ʊ/}}. Polomé tudi navaja, da se {{IPA|/ɑ/}} kot tak izgovori le za ''w'', v vseh drugih položajih pa kot {{IPA|[a]}}. ''A'' se na koncu besede lahko izgovarja tudi kot {{IPA|[ə]}}.<ref name="files.eric.ed.gov">{{navedi splet |url=https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED012888.pdf |title=Archived copy |access-date=12. 9. 2019 |archive-date=27. 11. 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127014857/http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED012888.pdf |url-status=live }}</ref> Svahilijski samoglasniki so lahko dolgi in se v takih primerih zapisujejo s podvojeno črko (primer: {{lang|sw|kondoo}}, v pomenu ''ovca'').

=== Soglasniki ===
{| class="wikitable" style="margin: 0 auto; text-align:center"
|+Soglasniški fonemi v svahiliju<ref name=":1" /><ref>Modern Swahili Grammar East African Publishers, 2001 Mohamed Abdulla Mohamed p. 4</ref>
|-
! colspan=2 |
! Ustnični (labialni)
! Zobni (dentalni)
! Zobnojezični (alveolarni)
! Zadlesnični (postalveolarni)<br/>/ nebnojezični (palatalni)
! Mehkonebni (velarni)
! Glasilčni (glotalni)
|-
! colspan=2 | Nosniki (nazalni)
| {{IPA link|m}} {{angbr|m}}
|
| {{IPA link|n}} {{angbr|n}}
| {{IPA link|ɲ}} {{angbr|ny}}
| {{IPA link|ŋ}} {{angbr|ng'}}
|
|-
! rowspan=4 | [[Zapornik (soglasnik)|Zaporniki]]
! prenazalizirani
| {{IPA|mb̥}} {{angbr|mb}}
| 
| {{IPA|nd̥}} {{angbr|nd}}
| {{IPA|nd̥ʒ̊}} {{angbr|nj}}
| {{IPA|ŋɡ̊}} {{angbr|ng}}
|
|-
! implozivni<br/>/ zveneči
| {{IPA link|ɓ}} ~ {{IPA link|b}} {{angbr|b}}
|
| {{IPA link|ɗ}} ~ {{IPA link|d}} {{angbr|d}}
| {{IPA link|ʄ}} ~ {{IPA link|dʒ}} {{angbr|j}}
| {{IPA link|ɠ}} ~ {{IPA link|ɡ}} {{angbr|g}}
|
|-
! nezveneči
| {{IPA link|p}} {{angbr|p}}
|
| {{IPA link|t}} {{angbr|t}}
| {{IPA link|tʃ}} {{angbr|ch}}
| {{IPA link|k}} {{angbr|k}}
|
|-
! [[pridišnik]]i (aspirirani)
| ({{IPA|pʰ}} {{angbr|p}})
|
| ({{IPA|tʰ}} {{angbr|t}})
| ({{IPA|tʃʰ}} {{angbr|ch}})
| ({{IPA|kʰ}} {{angbr|k}})
| 
|-
! rowspan=3 | [[Pripornik (soglasnik)|Priporniki]] (frikativi)
! prenazalizirani
| {{IPA|mv̥}} {{angbr|mv}}
|
| {{IPA|nz̥}} {{angbr|nz}}
|
|
|
|-
! zveneči
| {{IPA link|v}} {{angbr|v}}
| ({{IPA link|ð}} {{angbr|dh}})
| {{IPA link|z}} {{angbr|z}}
|
| ({{IPA link|ɣ}} {{angbr|gh}})
|
|-
! nezveneči
| {{IPA link|f}} {{angbr|f}}
| ({{IPA link|θ}} {{angbr|th}})
| {{IPA link|s}} {{angbr|s}}
| {{IPA link|ʃ}} {{angbr|sh}}
| ({{IPA link|x}} {{angbr|kh}})
| {{IPA link|h}} {{angbr|h}}
|-
! colspan=2 | [[Drsnik (soglasnik)|Drsniki]] (aproksimanti)
|
|
| {{IPA link|l}} {{angbr|l}}
| {{IPA link|j}} {{angbr|y}}
| {{IPA link|w}} {{angbr|w}}
|
|-
! colspan=2 | [[Vibrant]]i
|
|
| r {{angbr|r}}
|
|
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{lang-stub}}

[[Kategorija:Severovzhodni obalni bantujski jeziki]]
[[Kategorija:Svahili|*]]