Ogled vira Supermarine Spitfire

{{DISPLAYTITLE:Supermarine ''Spitfire''}}
{{preusmeritev|Spitfire}}
{{Classical_Fighter
|plane=Supermarine Spitfire  (podatki za Mk Vb<ref>{{navedi knjigo |author1=Green, William|author2=Swanborough, Gordon |year=2001 |title=The Great Book of Fighters. |url=https://archive.org/details/greatbookoffight0000will|publisher=St. Paul, Minnesota: MBI Publishing |isbn=0-7603-1194-3 |cobiss=23953925 |pages=}}</ref>)
|picture=[[Slika:Ray Flying Legends 2005-1.jpg|300px|right]]
|caption=Supermarine Spitfire Mk IXb (MH434) - pilot Ray Hanna
|type=[[lovsko letalo]] 
|crew=1
|first_flight=5. marec [[1936]]
|in_service=1938
|manufacturer=[[Supermarine]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|designer=[[Reginald Joseph Mitchell]]
|length=9,12 [[meter|m]]
|wingspan=11,23 [[meter|m]]
|height=3,86 m
|wing_area=22,48 [[m²]]
|weight_empty=2.309 [[kilogram|kg]]
|weight_loaded=3.000 [[kilogram|kg]]
|engine=[[Rolls-Royce Merlin|Rolls-Royce Merlin 45]] 12 valjni V tekočinsko hlajen motor s 1.470 [[Konjska moč|KM]]
|max_speed=605 [[Kilometer na uro|km/h]]
|combat_range=760 [[kilometer|km]]
|max_range=1.840 km
|operational_height=11.300 [[meter|m]]
|hitrost_vzpona=13,5 m/s
|obremenitev_kril=119,91 kg/m² 
|machine guns=4x .303" (7,69 [[milimeter|mm]])
|guns=2x 20 [[milimeter|mm]] (.787") [[Hispano Suiza HS.404]]
|bombs=2x 110 [[kilogram|kg]] (na podkrilnih nosilcih)
|other=/
|konflikti=[[druga svetovna vojna]]<br />[[izraelska osamosvojitvena vojna]]
}}

'''Supermarine Spitfire''' je bilo britansko [[lovsko letalo]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

Spitfire je z značilnimi tankimi eliptičnimi krili, ozkim trupom, izjemno aerodinamiko in odličnimi manevrskimi lastnostmi, nedvomno eno najbolj znanih in slavnih letal v letalski zgodovini. Svojo nalogo je, kot eno zadnjih propelerskih lovskih letal, opravljalo vse do sredine [[1950.|petdesetih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Nebo so takrat že povsem obvladovali [[reaktivno letalo|reaktivni]] lovci.<ref>Morgan, Eric B. and Shacklady, Edward. ''Spitfire: The History''. London: Key Publishing, 1992. ISBN 0-946219-10-9.</ref>

== Zgodovina ==
[[Reginald Joseph Mitchell|R. J. Mitchell]] je kariero letalskega [[konstruktor]]ja kot mlad inženir začel kmalu po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Snoval [[šport|je šport]]na letala, s katerimi je nato Supermarine sodeloval na tekmovanjih za [[Schneiderjev pokal]]. To hitrostno tekmovanje vodnih letal je osvojil kar štirikrat. Leta 1922 še z dvokrilnim letečim čolnom s potisnim propelerjem ''Sea Lion II'', leta 1927 z letalom S.5, leta 1929 z modelom S.6 in nato še leta 1931 z izboljšanim modelom S.6b. Leta 1931 je Supermarine osvojil (precej kičast) Schneiderjev pokal v trajno last. Danes sta zmagovalno letalo Supermarine S.6b (S.1595 - še neobnovljen), kot tudi sam pokal, na ogled v Muzeju znanosti (''Science Museum'') v Londonu (četrt Kensington). Sestrsko letalo S.6b (S.1596) je 29. septembra 1931 doseglo nov svetovni hitrostni rekord - 655,67&nbsp;km/h (407,5&nbsp;mph). Usoda tega letala je (zaenkrat še) neznana.

Uspehe je Mitchell dosegal s kombinacijo močnega motorja in z do skrajnosti in potankosti dodelano [[aerodinamika|aerodinamično]] obliko svojih letal. To kombinacijo je znova uporabil tudi leta 1931, ko je Supermarine na povabilo letalskega ministrstva sodeloval na [[natečaj]]u za novo enokrilno lovsko letalo Vojnega letalstva (RAF) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. Priglasil se je z lovcem fiksnega [[podvozje|podvozja]], še odprte [[pilotska kabina|kabine]] in z »negativnim galebjim krilom«, opremljen je bil z močnim motorjem ''[[Rolls-Royce Goshawk]]'' s parnim hlajenjem. Letalo [[Supermarine Tip 224|''Supermarine Type 224'']] ni bilo izbrano na natečaju, dejansko ministrstvo ni bilo zadovoljno prav z nobenim od predstavljenih letal. Mitchell je to letalo predelal. Motor Goshawk je povzročal velike težave, podobna polomija se je R-R ponovila še z motorjema Peregrine in Vulture.

Prenovljeno letalo je dobilo uvlačljivo podvozje in zaprto kabino, dodali so tudi kisikovo masko za letenje na velikih višinah. Vgradili so novi motor ''[[Rolls-Royce PV-12]]'' (PV pomeni ''Private Venture''). R-R je namreč ta motor zasnoval in izdelal mimo uradnega natečaja kot nadomestilo za neuspešna motorja Goshawk in Peregrine, pobudo zanj je dal še sam ''Sir Frederick Henry Royce''. F. H. Royce in R. J. Mitchell sta bila tudi zasebno zelo dobra prijatelja. Pozneje so ta motor preimenovali v ''Rolls-Royce Merlin''. Imel je klasično tekočinsko hlajenje s takrat še povsem novim glikolom, danes znanim kot "''antifriz''". Ta je dovoljeval višje temperature hlajenja in tudi letenje na zelo velikih višinah, kjer so temperature globoko pod ničlo. ''Merlin'' je gnal Spitfireje od Mk I do Mk IX, pozneje pa ga je zamenjal nov, večji motor ''Griffon''. Rolls-Royce je z Merlinom in Griffonom zadel v polno. Danes oba motorja veljata za najuspešnejša in verjetno tudi najboljša batna letalska motorja za propelerska lovska letala v vsej letalski zgodovini.

Leta 1935 je ministrstvo ponovilo natečaj za novo lovsko letalo. Supermarine se je na natečaj odzval z izboljšanim modelom 224, ki pa je bil znova zavrnjen. Tokrat samo zaradi nezadostne oborožitve z le štirimi mitraljezi, ministrstvo pa je zahtevalo oborožitev z osmimi. Konstrukcija teh [[Letalsko krilo|kril]] ni omogočala vgradnje dodatnih mitraljezov. Mitchell je zato posegel po skrajni metodi, ki se je pozneje izkazala za revolucionarno. Nastalo je izjemno lepo letalo z značilnimi, tankimi eliptičimi krili. Mitchellu je uspelo nemogoče - ustvaril je tehnično mojstrovino in obenem estetsko umetnino. Za mnoge letalske sladokusce je Spitfire najlepše letalo vseh časov.

Eliptično krilo nudi največ vzgona glede na dolžino,<ref>Carpenter, Chris. ''Flightwise: Part 1, Principles of Aircraft Flight''. Shrewsbury, UK: AirLife, 1996. ISBN 1-85310-719-0.</ref> obenem pa je v njem še dovolj prostora za oborožitev. Tovrstna oblika krila se tudi najbolj obnese v situacijah, ko [[pilot]] izgubi nadzor nad letalom. Letalo obdrži v še obvladljivem položaju, to pa je odločilnega pomena pri ponovni vzpostavitvi nadzora. Idejo o krilu takšne oblike je Mitchell dobil od Nemcev, zgledoval se je po nemškem letalu [[Heinkel He 70|''Heinkel He 70'' ''Blitz''.]] Takšno letalo je Rolls-Royce dobil v zameno za štiri motorje Rolls-Royce Kestrel, dva od teh so Nemci uporabili za prototip Bf 109. Mitchell je to krilo za svoje letalo prilagodil in stanjšal. Ena od najbolj bistvenih izboljšav je bila rahla ukrivljenost (''vzvitje'') krila, ki je še dodatno pripomogla k obvladovanju letala v ostrih zavojih pri nizkih hitrostih. Izboljšava se je izkazala za dvorezen meč, saj je zaradi tankega [[prerez|''profila'']] krila to pri velikih hitrostih znalo delati težave. Dogajalo se je namreč, da je aerodinamična sila spremenila tok zraka okoli krilc in obrnila konico krila v napačno smer, hkrati pa je otrdela tudi krmilna palica. Pozneje je preizkusni pilot Jeffrey Quill ugotovil, da te težave povzročajo s platnom prevlečena krilca. Visoke hitrosti so namreč povzročile napihovanje platna na krilcih ''("ballooning"''), zato so jih prevlekli z duraluminijem in obe težavi sta bili rešeni. Hiba je bilo tudi podvozje, ki se je uvleklo navzven v krilo, podobno kot pri Messerschmittu Bf 109. Zato je bil kolotek ozek, letalo je bilo pri pristankih rahlo nestabilno, a še zmeraj povsem obvladljivo. Samo za Spitfire so morali pri Dunlopu izdelati prav posebno ozke pnevmatike, da so podvozje sploh lahko spravili v tanko krilo. Za "prvega mojstra Spitfira", Jamesa Edgarja "Johnnieja" Johnsona (38 zmag, njegov Spitfire je nosil oznake JE-J) in njemu podobne ase, pa vse to ni bila prav nobena težava.

Kljub nekaterim problemom, je tako predelano letalo z imenom ''Supermarine Type 300'' ministrstvo sprejelo pod delovnim imenom ''(specifikacijo'') ''F.10/35''.
  
=== Rojstvo Spitfira ===
Ministrstvo je na [[Vickers-Armstrong]]a, lastnika podjetja Supermarine, poslalo seznam možnih imen za novo letalo. Na predlog takratnega [[direktor]]ja Vickers-Armstronga, sir [[Robert MacLean|Roberta MacLeana]], so izbrali ime ''Spitfire''. Izraz izvira še iz elizabetinskih časov in pomeni temperamentno in besno žensko ali dekle,<ref>[http://en.wiktionary.org/wiki/spitfire Wikidictionary: spitfire]</ref> po neki drugi razlagi pa pomeni orožje, ki bruha ogenj. V podjetju so ga neuradno uporabili že za letalo ''F.7/30 Type 224''. Zanimivo je, da Mitchell imena spitfire osebno ni preveč maral (''"Spitfire was just the sort of bloody silly name they would choise."''). Tu se je motil. Danes sta tako R. J. Mitchell, kot njegov spitfire za vekomaj zapisana v ne samo letalsko zgodovino.

[[Prototip]] spitfira, ''K5054'', je prvič poletel 5. marca 1936, točno štiri mesece za prototipom lovca [[hawker hurricane]] (''K5083''), z [[letališče|letališča]] [[Eastleigh Aerodrome]] pri [[Southampton]]u. Vickersov preizkusni pilot, [[stotnik (Združeno kraljestvo)|stotnik]] [[J. Summers|''Joseph "Mutt" Summers'']], je letalo s pomočniki (''Jeffrey Quill'') testiral vse do 26. maja 1936, nato so ga predali uradnemu centru za preizkušanje letal in orožja. In še pred končnim poročilom centra je ministrstvo za obrambo 3. junija 1936 naročilo 310 spitfirov (in tudi 600 hurricanov). Javnosti so spitfira prvič predstavili 27. junija 1936 na letališču [[Hendon]]. R. J. Mitchell je, čeprav že hudo bolan, še lahko prisostvoval krstnemu poletu "njegovega otroka" na letališču Eastleigh pri Southamptonu. Po Mitchellovi smrti 11. junija 1937, je razvoj spitfira vse do konca proizvodnje uspešno vodil njegov tesni sodelavec inženir ''Joseph "Joe" Smith''.

Piloti so neverjetno radi leteli s tem enkratnim letalom, mnogi so se za svoja življenja lahko zahvalili prav njemu. Celo slavni nemški piloti, med drugimi tudi Werner Mölders in Adolf Galland, ki so preizkušali zajete primerke, so bili po poletih z njim izredno navdušeni. Dejali so, da s spitfirom lahko leti vsak otrok, tako enostaven in prijeten je bil za pilotiranje, podobno so menili tudi še za hurricane. To je bila zelo krepka zaušnica nemškim letalskim konstruktorjem. Očitno takratna nemška lovska letala niso bila niti enostavna niti prijetna za pilotiranje.

Že med 2. SV so skonsturirali njegovega naslednika z imenom ''spiteful'' (sprva naj bi se imenoval ''victor''), ki pa ni imel več eliptičnih kril. Zanj so že uporabili takrat še novo krilo z laminarnim profilom, takšnim kot ga je imel ameriški lovec ''[[North American P-51 Mustang]]''. Najnovejše raziskave in računalniške simulacije pa so postregle z nepričakovanimi in s sila presenetljivimi rezultati. Spitfirovo tanko eliptično krilo je v številnih lastnostih precej prekašalo tako zelo opevano mustangovo in spitefulovo laminarno krilo.

Kot vedno, so za letalske konstruktorje večen navdih ptice. Za eliptična krila je prve študije in izračune opravil in jih že leta 1906 v dveh knjigah tudi objavil angleški multiznanstvenik ''Frederick William Lanchester''. Njegovi knjigi sta bili prevedeni tudi v francoščino in v nemščino. Niti v Angliji niti v Franciji nista naleteli na kakšno posebno zanimanje, bili sta daleč pred časom in tedanjimi pojmovanji. Precej drugače pa je bilo v Nemčiji, tam so še pred koncem 1. SV že začeli z izračuni in s poskusi. Nemški fizik in matematik ''Ludwig Prandtl'' je lahko samo še v celoti potrdil pravilnost študij Fredericka Williama Lanchestra. Eliptično krilo je za Spitfire predlagal mladi kanadski aerodinamik ''Beverley Strahan Shenstone''. Kot je pozneje sam povedal, niti niso toliko posnemali krila heinkla 70, kot pa njegove nove vgreznjene (za)kovice (''flushing rivets''), ki so samo še dodatno izboljšale že tako odlično aerodinamiko spitfira. Shenstone je po diplomi na torontski univerzi eno leto delal v Nemčiji pri Junkersu, tam se je verjetno seznanil z nemškimi izsledki študij eliptičnega krila. Leta 1931 ga je pri Supermarinu v službo vzel R. J. Mitchell osebno. On ni bil toliko navdušen nad njegovim znanjem gradenj kril, zato pa je bil toliko bolj nad njegovim izrednim poznavanjem aerodinamike. V nova eliptična krila bodočega spitfira je Mitchell nato z lahkoto lahko vgradil od ministrstva zahtevanih osem strojnic (Eight-gun Spitfire). Pozorni opazovalci so opazili, da je tudi repni višinski stabilizator s krmili v bistvu le pomanjšana in zrcalna oblika prednjega krila - torej eliptičen. Po Mitchellovi smrti je Shenstone leta 1938 zapustil Supermarine.

Preizkusni pilot Jeffrey Quill je pilotiral prav vse izvedenke spifira.

Vsega skupaj so izdelali 20.351 spitfirov vseh različic.

<gallery>
Slika:Spitfire Prototype Replica (4557887677).jpg|Replika prototipa spitfira K5054. Original je bil poškodovan pri pristanku 4. septembra 1939, pilot White se je pri tem ubil. Letala, na žalost, niso popravili.
Slika:Spitifire controls.jpg|Pilotska kabina spitfira - pilotov pogled nanjo.
Slika:Spitfire cockpit.jpg|Pilotska kabina spitfira. Nad instrumentno ploščo je viden novi žiroskopski odbojni vizir.
Slika:Ferranti Mark IID gyroscopic gunsight mounted in a Supermarine Spitfire Mk IX of No. 127 Wing RAF at B2-Bazenville, Normandy, 17 August 1944. CL854.jpg|Ferrantijev žiroskopski odbojni vizir Mk IID v Spitfiru Mk IXb. Bili so predhodniki današnjih HUD (Head-Up-Display).
Slika:Johnnie-Johinson-Normandy.jpg|"Prvi mojster spitfira", James Edgar "Johnnie" Johnson in njegova prijateljica, labradorka Sally na krilu njegovega spitfira Mk IXb. Slikano 31. julija 1944 v Bazenvillu v Normandiji.
Slika:Commonwealth Air Aces of the Second World War CH3757.jpg|Irski letalski as Brendan Eamonn Fergus "Paddy" Finucane v svojem spitfiru UD-W. Bil je najmlajši polkovnik RAF. Utonil v svojem spitfiru 15. julija 1942.
Slika:Commonwealth Air Aces of the Second World War CF90.jpg|Avstralski letalski as Clive Robertson "Killer" Caldwell ob svojem spitfiru z začetnicami njegovega imena.
Slika:Caldwell spitfire pilots.jpg|Avstralski piloti spitfirov - Clive Robertson "Killer" Caldwell je četrti z leve.
Slika:Royal Air Force- 2nd Tactical Air Force, 1943-1945. CH12859.jpg|Južnoafriški letalski as Adolph Gysbert "Sailor" Malan.
Slika:Ray Flying Legends 2005-2.jpg|Legendarni pilot Red Arrowsov, pozneje tudi veteranov in Warbirdsov - Novozelandec Ray Hanna v spitfiru MH434.
Slika:Supermarine spitfire XIX vr.jpg|spitfire Mk XIX z dvema nasprotivrtečima se propelerjema - še en izum Fredericka Williama Lanchestra iz leta 1907. Tako so izničili torzijo propelerja.
Slika:Supermarine spitfire Mk.XVI Cockpit Rearview Mirror FOF 19Feb2010 (14404253537).jpg|Vzvratno ogledalo spitfira - inovacija Alberta Balla še iz 1. SV.
Slika:Supermarine spitfire FR.XIV ‘MV268 - JE-J’ (G-SPIT) (36112046030).jpg|"Slečen" spitfire Mk XIV z motorjem Griffon in s povsem novim petlistnim Rotolovim v levo vrtečim se propelerjem. Viden je tudi nov kapljičast pokrov pilotske kabine namesto Malcolm pokrova.
Slika:Thinktank Birmingham - Castle Bromwich(6).jpg|Izdelava spitfirov v novi tovarni Castle Bromwich. Stara Supermarinova tovarna v Southamptonu je bila dotlej prevečkrat bombardirana.
Slika:Winston Churchill watches a female riveter at work on a Supermarine Spitfire at the Castle Bromwich factory in Birmingham, 28 September 1941. H14259.jpg|Britanski premier sir Winston Churchill si 28. septembra 1941 ogleduje izdelavo spitfira v Castle Bromwichu pri Birminghamu. Večina delovne sile so bile tam ženske. Podobno je bilo tudi pri sestavljanju R-R letalskih motorjev Merlin in Griffon npr. v Glasgowu na Škotskem.
Slika:Spitfire Tipping V-1 Flying Bomb.jpg|Izvedenke spitfirov z motorji R-R Griffon so bile zelo uspešne tudi proti nemškim letečim bombam V-1. Spitfire na sliki bo z naglim dvigom levega krila spravil V-1 iz ravnotežja in ta bo nato strmoglavila. Za takšne naloge so bili še posebej primerni Hawkerjevi tempesti in ameriški P-47 thunderbolti.
Slika:Royal Air Force- Operations by the Photographic Reconnaissance Units, 1939-1945. CH10847.jpg|Vstavljanje kamere v fotografsko izvedenko spitfira PR. Ti so tudi napravili mnoge posnetke obalnega področja v Normandiji, kjer je bila pozneje invazija - D-Day oz. Overlord oz. Neptun. To mesto za invazijo je napovedal že nemški feldmaršal Erwin Rommel.
Slika:Supermarine Spitfire IX G-LFIX - Flying Legends 2016 (28123071802).jpg|Redka dvosedežna izvedenka spifira.
</gallery>

== Tipi ==
* K5054
* Mark I
* Mark II	
* Mark III
*Mark IV
* Mark V
* Mark VI
* Mark VII
* Mark VIII
*Mark IX
* Mark Tr9
* Mark PRX
* Mark PRXI
* Mark XII
* Mark XIV
* Mark XVI
* Mark XVIII
* Mark PRXIX
* Mark 21
* Mark 22
* Mark 24

== Uporabniki ==

* {{AUS}}
* {{BEL}}
* {{BIR}}
* {{CAN}}
* [[Slika:Flag of the Republic of China.svg|25px]] [[Kitajska]]
* [[Slika:Flag of Czechoslovakia.svg|25px]] [[Češkoslovaška]]
* {{DNK}}
* [[Slika:Flag of Egypt 1922.svg|25px]] [[Egipt]]
* {{FRA}}
* [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|25px]] [[Tretji rajh]]
* [[Slika:Flag of Greece (1828-1978).svg|25px]] [[Grčija]]
* [[Slika:Flag of Hong Kong 1959.svg|25px]] [[Hong Kong]]
* {{IND}}
* {{IRL}}
* {{ISR}}
* {{ITA}}
* {{NLD}}
* {{NZL}}
* {{NOR}}
* {{POL}}<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mmpbooks.biz/books/pw6/PW6_tables.pdf |title=List of Spitfire I and II aircraft used by Polish Air Force squadrons (PDF file) |accessdate=2007-03-24 |archive-date=2007-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070324233354/http://www.mmpbooks.biz/books/pw6/PW6_tables.pdf |url-status=dead }}</ref>
* {{POR}}
* [[Slika:Flag of the Philippines.svg|25px]] [[Filipini]]
* [[Slika:Flag of Rhodesia (1968–1979).svg|25px]] [[Rodezija]]
* [[Slika:Flag of South Africa 1928-1994.svg|25px]] [[Južnoafriška republika]]
* [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|25px]] [[Sovjetska zveza]]
* {{SWE}}
* [[Slika:Syria-flag 1932-58 1961-63.svg|25px]] [[Sirija]]
* {{THA}}
* {{TUR}}
* {{UK}}
* {{USA}}
* {{YUG}}

== Glej tudi ==
* [[seznam lovskih letal druge svetovne vojne]]

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Bibliografija ==
* {{navedi knjigo |author=Bader, Douglas |year=2004 |title=Fight for the Sky: The Story of the Spitfire and Hurricane. |url=https://archive.org/details/reachforsky0000bric |publisher=London: Cassell Military Books |isbn=0-304-35674-3 |cobiss= |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Bungay, Stephen |year=2006 |title=The Most Dangerous Enemy - A History of the Battle Of Britain. |publisher=London: Aurum |isbn=1-85410-801-8 |cobiss= |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Deighton, Len. |year=1977 |title=Fighter: The True Story of the Battle of Britain. |publisher=London: Grafton |isbn=0-7858-1208-3 |cobiss= |pages=}}
* Dibbs, John and Holmes, Tony. ''Spitfire: Flying Legend''. Southampton UK: Osprey Publishing, 1997. ISBN 1-84176-005-6.
* Flintham, Victor. ''Air Wars and Aircraft: A Detailed Record of Air Combat, 1945 to the Present''. New York: Facts on File, 1990. ISBN 0-8160-2356-5.
* Gueli, Marco. »Spitfire con Coccarde Italiane (Spitfire in Italian service).« ''Storia Militare n.62'', November 1998.
* Palfrey, Brett R. and Whitehead, Christopher. ''Supermarine Spitfire - History of a Legend''. Royal Air Force (RAF). [http://www.raf.mod.uk/history/spit1.html] Access date: 27 December  2006.
* Quill. Jeffrey. ''Spitfire: A Test Pilot’s Story''. London: Arrow Books, 1983. ISBN 0-09-937020-4.
* Price, Alfred. ''The Spitfire Story''. London: Silverdale Books, 1995. ISBN 1-85605-702-X.
* Spick, Mike. ''Supermarine Spitfire''. New York: Gallery Books, 1990. ISBN 0-8317-1403-4.

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Category:Supermarine Spitfire}}

* [http://www.spitfiresociety.demon.co.uk/ The Spitfire Society] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080224084001/http://www.spitfiresociety.demon.co.uk/ |date=2008-02-24 }}
* [http://www.spitfiresociety.demon.co.uk/whatmark.htm The Spitfire Society: Spitfire Marks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070501021032/http://www.spitfiresociety.demon.co.uk/whatmark.htm |date=2007-05-01 }}
* http://www.supermarine-spitfire.co.uk/spitfire.html
* [http://www.spitfiresite.com/1942-defence-of-malta.htm Bojna zgodovina letala Supermarine Spitfire - Obramba Malte (1942)]
* [http://www.warbirdalley.com/spit.htm Warbird Alley: Spitfire page - Informacije o še letečih Spitfirih]
* [http://www.k5054.com/ K 5054 - Supermarine Type 300 prototip Spitfire in zgodovina izdelave letala]
* [http://www.bharat-rakshak.com/IAF/History/Aircraft/Spitfire.html Supermarine Spitfire v službi letalskih sil Indije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071206042942/http://www.bharat-rakshak.com/IAF/History/Aircraft/Spitfire.html |date=2007-12-06 }}
* [http://www.birmingham.gov.uk/GenerateContent?CONTENT_ITEM_ID=86855&CONTENT_ITEM_TYPE=0&MENU_ID=10468 The Spitfire : Seventy Years On - s slikami tovarne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060925013433/http://www.birmingham.gov.uk/GenerateContent?CONTENT_ITEM_ID=86855&CONTENT_ITEM_TYPE=0&MENU_ID=10468 |date=2006-09-25 }}
* [http://www.y2kspitfire.com/ Y2K Spitfire Restoration Project]
* [http://www.spitfirerestoration.com/ Risbe Spitfireov]
* [http://www.medievalhistory.net/spitfire.htm Ena redkih barvnih fotografij Spitfire Supermarine Mk VB v letu iz časa druge svetovne vojne]
* [http://www.birminghamstories.co.uk/story_page.php?id=1&type=s&page=1&now=0 Birmingham - the workshop of the war]
* [http://www.aviationmuseum.com.au/aircraft/Spitfire.cfm Supermarine Spitfire Mk VIII] - [[Temora Aviation Museum]]
* [http://www.aviationmuseum.com.au/aircraft/spitfiremkxvi.cfm Supermarine Spitfire Mk XVI] - [[Temora Aviation Museum]]

{{-}}
{{Lovci druge svetovne vojne}}
{{Supermarine aircraft}}
{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Britanska lovska letala druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Letala Supermarine]]
[[Kategorija:Propelerska letala]]