Stvarne služnosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Stvarna služnost je pravica stvarnega prava. Kot stvarna pravica na tuji stvari posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, a poseg se opravičuje z dejstvom, da je do njega upravičen lastnik drugega zemljišča za mirnejše razmerje med lastniki.

Lastnik gospodujočega zemljišča lahko zahteva od lastnika služečega zemljišča spoštovanje vsebine služnosti. Lastnik lahko zahteva le opustitev ali dopustitev, ne more pa ga obvezovati k dejanjem. Služnost je lahko ustanovljena le za določen čas ali le za določen del leta.

Služnost je lahko zdaj ustanovljena tudi na podlagi stavbne pravice, užitka ali druge pravice na tuji stvari, a le za čas kolikor velja prvotna pravica na tuji stvari.

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Poslovanje[uredi | uredi kodo]

Ob delitvi zemljišč služnost razdeljenega gopodujočega zemljišča prerazdeli v prid vsem delom, razdeljeno služeče zemljišče pa ohrani služnost le na delu na katerem se ta izvršuje. Služnost se prenaša ob prodaji prenese na novega lastnika kateregakoli od zemljišč.

Prenehanje[uredi | uredi kodo]

  • Zakon
    • upor izvrševanju po daljši opustitvi (Slovenija: 3 leta zapored)
    • neizvrševanje v obdobju potrebnem za priposestvovanje
    • uničenje enega od obeh zemljišč
    • confusio (oživi ob ločitvi, za izbris zadošča pisna izjava lastnika obeh zemljišč)
  • Odločba državnega organa na zahtevo lastnika služečega zemljišča, če
    • služnost ni več koristna gospodujočem zemljišču
    • bistveno spremenjene okoliščine od časa, ko je bila služnost ustanovljena.
  • Pravni posel

Glej tudi[uredi | uredi kodo]