Stela lakote

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stela lakote
Sehel-steleFamine (cropped).jpg
Stela lakote
Stela lakote is located in Egipt
Stela lakote
Lega Stele lakote v Egiptu
Lokacija Otok Sehel, Provinca Asuan,
Egipt Egipt
Oblikovalec verjetno Ptolemaj V. Epifan
Tip stela
Material rdeč granit
Zaključek gradnje 2. stoletje pr. n. št.

Stela lakote je napis na otoku Sehel pri Asuanu v Gornjem Egiptu, pisan v hieroglifih, ki govori o sedemletnem obdobju suše in lakote med vladanjem faraona Džoserja iz Tretje egipčanske dinastije (vladal 19 ali 28 let okoli leta 2670 pr. n. št.). Domneva se, da je bila stela napisana v obdobju Ptolemajske dinastije, ki je vladala od 332 do 31 pr. n. št.

Opis[uredi | uredi kodo]

Napis na Steli lakote je vklesan v naravno granitno skalo, preoblikovano v pravokotno stelo. Napis v 42 kolonah je napisan v hieroglifih. Na vrhu stele so upodobljena tri egipčanska božanstva: Hnum, Satet in Anuket. Pred njimi je proti njim obrnjen faraon Džoser, ki jim v iztegnjenih rokah prinaša darila. Sredi skale je široka vodoravna razpoka, ki je obstajala že v času, ko so ustvarjali stelo. Nekateri deli stele so poškodovani in zato nečitljivi.[1][2]

Napis[uredi | uredi kodo]

Zgodba na steli se dogaja v 18. letu vladavine faraona Džoserja in pripoveduje, kako je bil Džoser vznemirjen in zaskrbljen, ker Nil že sedem let ni poplavljal, zato sta Egipt že sedem let pestili suša in lakota. Egipčani so bili obupani in so kršili zakone svoje države. Džoser je za pomoč prosil svečenike z visokim svečenikom Imhotepom na čelu. Faraon je želel vedeti, kje je rojen bog Hapi, neposredno povezan z Nilom, in kateri bog odloča o poplavah Nila.

Imhotep se je odločil, da bo raziskal arhive templja Hut-Ibety (Hiša mrež) v Hermopolisu, posvečenega bogu Totu. Faraona je obvestil, da o poplavah Nila odloča bog Hnum na Elefantini iz svetega izvira na tem otoku. Imhotep je takoj odpotoval na kraj z imenom Jebu. V Hnumovem templju z imenom Radost življenja se je očistil, molil k Hnumu za pomoč in mu ponudil »vse dobre stvari«. Zatem je nenadoma zaspal. V sanjah ga je prišel pozdravit prijazni Hnum, mu povedal kdo in kaj je in mu zatem opisal svoje božanske moči. Na koncu sanj mu je obljubil, da bo Nil spet poplavljal. Imhotep se je zbudil in zapisal vse, kar je sanjal. Nato se je vrnil k Džoserju in mu povedal, kaj se mu je zgodilo.[1][2]

Faraon, zadovoljen z novicami, je izdal odlok, v katerem je ukazal duhovnikom, pismoukom in delavcem, da obnovijo Hnumov tempelj in redno darujejo temu bogu. Poleg tega je izdal tudi odlok, v katerem je Hnumovemu templju na Elefantini podelil zemljo med Asuanom in Talompso z vsemi njenimi bogastvi in del blaga, uvoženega iz Nubije.

Datiranje napisa[uredi | uredi kodo]

Ko je francoski egiptolog Paul Barguet leta 1953 prevedel in objavil besedilo Stele lakote, je stela vzbudila veliko pozornost zgodovinarjev in egiptologov. Jezik in oblika napisa kažeta, da je stela iz ptolemajskega obdobja, morda iz obdobja Ptolemaja V. Epifana (vladal 205-180 pr. n. št.). Egiptologi, med njimi Miriam Lichtheim in Werner Vycichl, domnevajo, da so besedilo napisali lokalni Hnumovi svečeniki. V ptolemajskem obdobju se je za oblast in vpliv potegovalo več verskih skupin, zato bi Stela lakote lahko bila orodje za legitimiranje oblasti Hnumovih svečenikov v okolici Elefantine.[1][2][3][4]

V času, ko je bila stela prevedena, se je domnevalo, da je zgodba o sedem let lakote povezana s svetopisemsko zgodbo Faraonove sanje,[5] ki tudi govori o sedemletni lakoti. Nedavne raziskave so pokazale, da je mit o sedem let trajajoči lakoti značilen za skoraj vse bližnjevzhodne kulture. O tem govori na primer dobro znan mezopotamski Ep o Gilgamešu v katerem bog Anu napoveduje sedem let lakote. Razen Stele lakote o dolgi lakoti govori tudi egipčanska zgodba v tako imenovani Knjigi templja. V tem delu je opisana sedemletna lakota med vladanjem faraona Neferkasokarja iz pozne Druge dinastije.[1][6][7][8]

Na Steli lakote je eden od samo treh znanih napisov, ki v eni besedi povezujejo prestolno ime (kartuša) Djeser s horovim imenom (serek) Netjerikhet (božansko telo) faraona Džoserja. Napis je zato za zgodovinarje in egiptologe uporaben pripomoček za rekonstruiranje vladarske kronologije Starega egipčanskega kraljestva.[3][4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Miriam Lichtheim: Ancient Egyptian Literature: The Late Period, University of California Press, Berkeley 2006, str. 94-100, ISBN 0-520-24844-9.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 P. Barguet: La stèle de la famine à Séhel, Institut français d´archaéologie orientale - Bibliothéque d´étude Paris, volume 34. Kairo 1953.
  3. ^ 3,0 3,1 William W. Hallo, K. Lawson Younger: The Context of Scripture: Monumental inscriptions from the biblical world, Brill, Leiden 2002, str. 352–356, ISBN 90-04-10619-7
  4. ^ 4,0 4,1 Werner Vycichl, Gábor Takács: Egyptian and Semito-Hamitic (Afro-Asiatic) studies: in memoriam W. Vycichl, Brill, Leiden 2004, str. 13–19, ISBN 90-04-13245-7.
  5. ^ Faraonove sanje, Biblija.net. Pridobljeno 25. januarja 2017.
  6. ^ Joachim Friedrich Quack: Ein ägyptisches Handbuch des Tempels und seine griechische Übersetzung, Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik 119 (1997): 297–300.
  7. ^ C. H. Gordon: Before the Bible: The common background of Greek and Hebrew civilization, Orientalia 22 (1953): 79–81.
  8. ^ Shaul Bar: A letter that has not been read: dreams in the Hebrew Bible, Hebrew Union College Press, Michigan 2001, str. 58-59. ISBN 0-87820-424-5.