Stanko Frank

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stanko Frank
Rojstvo30. junij 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Osijek
Smrt11. november 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][3] (70 let)
Zagreb
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpravoznanec

Stanko Frank, hrvaški pravnik, * 30. junij 1883, Osijek, † 11. november 1953, Zagreb.

Doktoriral je leta 1907 na Pravni fakulteti v Zagrebu. Leta 1921 in 1922 je študiral na pravni in filozofski fakulteti v Frankfurtu in Dunaju. Na Pravni fakulteti v Zagrebu je leta 1924 postal izredni, leta 1925 pa redni profesor kazenskega prava, kazenskega postopka in pravne filozofije. Pravno filozofijo je predaval do leta 1937, kazenski postopek pa do leta 1940, ko je bil upokojen. Po koncu 2. svetovnne vojne je na Pravni fakuleti v Zagrebu predaval o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete. Objavil je več monografij, razprav, znanstvenih in stokovnih člankov, posebno s področja kazenskega prava.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]