Sovjetsko-albanski spor

Slika Albanije (zelena) in Sovjetske zveze (oranžno)

Sovjetsko-albanski spor je bil postopno poslabšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Albanijo kot posledica zbliževanja sovjetskega voditelja Nikite Hruščova z Jugoslavijo in njegovega »tajnega govora« ter kasnejše destalinizacije, vključno s prizadevanji za razširitev te politike v Albanijo, kot se je takrat dogajalo v drugih državah vzhodnega bloka.

Albanski voditelj Enver Hoxha je bil velik ljubitelj sovjetskega voditelja Josifa Stalina in je svojo vladavino v Albaniji posnemal po stalinistični diktaturi. Leta 1953 je po Stalinovi smrti vodenje Sovjetske zveze prevzel Nikita Hruščov. Leta 1956 je Hruščov opravil tajni govor, v katerem je razkril in obsodil Stalinove zločine ter ob tem tudi obsodil Stalinovo vladanje. Hoxha je bil nad tem zgrožen. Albansko vodstvo je dojemalo Hruščovo politiko v nasprotju z marksistično-leninistično doktrino. V tem času se je kot posledica Hruščovega tajnega govora pojavil tudi sovjetski spor z Kitajsko, kar je povzročilo še večje napetosti.

Albanija je diplomatske odnose z Sovjetsko zvezo prekinila leta 1961, vendar pa je ostala članica Varšavskega pakta vse do leta 1968, ko je izstopila iz pakta zaradi sovjetske invazije na Češkoslovaško.

Viri

• Held, J., ur. (1992). The Columbia History of Eastern Europe in the Twentieth Century. New York: Columbia University Press.
• Omari, L.; Pollo, S. (1988). The History of the Socialist Construction of Albania (PDF). Tirana: 8 Nëntori Publishing House.
• Pano, N. C. (1968). The People's Republic of Albania. Baltimore, MD: The Johns Hopkins Press.
• Vickers, M. (1999). The Albanians: A Modern History. New York: I. B. Tauris & Co Ltd.