Gozdna rovka
| Gozdna rovka | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Gozdna rovka (Sorex araneus)
| ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Sorex araneus Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
 Razširjenost
|
Gozdna rovka (znanstveno ime Sorex araneus) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Opis in biologija[uredi | uredi kodo]
Kožuh na hrbtu je rjavo črne barve, boki so rdečkato rjavi, trebuh pa je rumenkast do srebeno siv. Gobček je podaljšan v šilast rilček. Konice zob so rdeče rjave. Dolžina trupa pri odraslih živalih znaša med 6 in 8,5 cm, dolžina repa 3 do 5 cm, telesna masa pa znaša med 6 in 12g.[2]
Aktivna je podnevi in ponoči, tudi pozimi in je neprestano na lovu, pri čemer med ciklusi hranjenja kratek čas počiva.[3] Hrani se z žuželkami, pajkovci, deževniki, polži, malimi sesalci, pa tudi z mrhovino.[2] Gozdna rovka mora zaradi hitre presnove na dan zaužiti veliko hrane, tako da v povprečju zaužijejo med 200 in 300 % lastne teže[3][4]
Gozdne rovke so se prilagodile zimskim razmeram tako, da se njihova lobanja zmanjša za skoraj 20 %, njihovi možgani pa kar za 30 %. Zmanjšajo se tudi drugi notranji organi, skrajša pa se tudi hrbtenica. Skupna telesna masa se posledično zmanjša za okoli 18%. Spomladi začnejo gozdne rovke ponovno rasti in kmalu dosežejo prejšnjo velikost. Znanstveniki predvidevajo da nizke temperature povzročijo v telesu reakcijo, pri čemer začnejo tkova in kosti razpadati in se vsrkavati v telo. Z višanjem temperature v okolju se sproži proces ponovne rasti. S tako prilagoditvijo so si gozdne rovke povečale možnost preživetja v zimskem času, saj manjše telo potrebuje manj hranil.[5][6]
Parjenje pri gozdni rovki poteka od aprila do novembra, brejost pri samicah pa traja od 19 do 21 dni. Samica koti 2-4 krat na leto po 5-9 golih in slepih mladičev, ki sesajo tri tedne, nato pa se osamosvojijo.[2] V naravi živijo okoli 14 mesecev.
Razširjenost[uredi | uredi kodo]
Evropa do centralne Azije. V Sloveniji živi na nadmorskih višinah od 145 do 1900 m . Naseljuje vlažna in močvirna območja, gozdove in parke.[2]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Predloga:IUCN2011.2
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Gozdna rovka«. Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 3. oktobra 2018.
- ↑ 3,0 3,1 Saarikko, Jarmo (1989). »Foraging behaviour of shrews«. Annales Zoologici Fennici. 26 (4): 411–423. JSTOR 23734695.
- ↑ Churchfield, Sara; Rychlik, Leszek; Taylor, Jan R. E. (1. oktober 2012). »Food resources and foraging habits of the common shrew, Sorex araneus: does winter food shortage explain Dehnel's phenomenon?«. Oikos (v angleščini). 121 (10): 1593–1602. doi:10.1111/j.1600-0706.2011.20462.x. ISSN 1600-0706.
- ↑ Stetka, Bret. »Small-Minded Strategy: The Common Shrew Shrinks Its Head to Survive Winter«. Scientific American (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2017.
- ↑ Lázaro, Javier; Dechmann, Dina K.N.; LaPoint, Scott; Wikelski, Martin; Hertel, Moritz (23. oktober 2017). »Profound reversible seasonal changes of individual skull size in a mammal«. Current Biology (v angleščini). 27 (20): R1106–R1107. doi:10.1016/j.cub.2017.08.055. ISSN 0960-9822.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
.png){kind=small}
