Gozdna rovka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gozdna rovka
Gozdna rovka (Sorex araneus)
Gozdna rovka (Sorex araneus)
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Soricomorpha (krti in rovke)
Družina: Soricidae (rovke)
Rod: Sorex (Rdečezobe gozdne rovke)
Vrsta: S. araneus
Znanstveno ime
Sorex araneus
Linnaeus, 1758
Razširjenost
Razširjenost

Gozdna rovka (znanstveno ime Sorex araneus) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Opis in biologija[uredi | uredi kodo]

Kožuh na hrbtu je rjavo črne barve, boki so rdečkato rjavi, trebuh pa je rumenkast do srebeno siv. Gobček je podaljšan v šilast rilček. Konice zob so rdeče rjave. Dolžina trupa pri odraslih živalih znaša med 6 in 8,5 cm, dolžina repa 3 do 5 cm, telesna masa pa znaša med 6 in 12g.[2]

Aktivna je podnevi in ponoči, tudi pozimi in je neprestano na lovu, pri čemer med ciklusi hranjenja kratek čas počiva.[3] Hrani se z žuželkami, pajkovci, deževniki, polži, malimi sesalci, pa tudi z mrhovino.[2] Gozdna rovka mora zaradi hitre presnove na dan zaužiti veliko hrane, tako da v povprečju zaužijejo med 200 in 300 % lastne teže[3][4]

Gozdne rovke so se prilagodile zimskim razmeram tako, da se njihova lobanja zmanjša za skoraj 20 %, njihovi možgani pa kar za 30 %. Zmanjšajo se tudi drugi notranji organi, skrajša pa se tudi hrbtenica. Skupna telesna masa se posledično zmanjša za okoli 18%. Spomladi začnejo gozdne rovke ponovno rasti in kmalu dosežejo prejšnjo velikost. Znanstveniki predvidevajo da nizke temperature povzročijo v telesu reakcijo, pri čemer začnejo tkova in kosti razpadati in se vsrkavati v telo. Z višanjem temperature v okolju se sproži proces ponovne rasti. S tako prilagoditvijo so si gozdne rovke povečale možnost preživetja v zimskem času, saj manjše telo potrebuje manj hranil.[5][6]

Parjenje pri gozdni rovki poteka od aprila do novembra, brejost pri samicah pa traja od 19 do 21 dni. Samica koti 2-4 krat na leto po 5-9 golih in slepih mladičev, ki sesajo tri tedne, nato pa se osamosvojijo.[2] V naravi živijo okoli 14 mesecev.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Evropa do centralne Azije. V Sloveniji živi na nadmorskih višinah od 145 do 1900 m . Naseljuje vlažna in močvirna območja, gozdove in parke.[2]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Predloga:IUCN2011.2
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 "Gozdna rovka". Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno dne 3. oktobra 2018. 
  3. 3,0 3,1 Saarikko, Jarmo (1989). "Foraging behaviour of shrews". Annales Zoologici Fennici 26 (4): 411–423. JSTOR 23734695. 
  4. Churchfield, Sara; Rychlik, Leszek; Taylor, Jan R. E. (2012-10-01). "Food resources and foraging habits of the common shrew, Sorex araneus: does winter food shortage explain Dehnel's phenomenon?". Oikos (angleščina) 121 (10): 1593–1602. ISSN 1600-0706. doi:10.1111/j.1600-0706.2011.20462.x. 
  5. Stetka, Bret. "Small-Minded Strategy: The Common Shrew Shrinks Its Head to Survive Winter". Scientific American (angleščina). Pridobljeno dne 2017-10-24. 
  6. Lázaro, Javier; Dechmann, Dina K.N.; LaPoint, Scott; Wikelski, Martin; Hertel, Moritz (2017-10-23). "Profound reversible seasonal changes of individual skull size in a mammal". Current Biology (angleščina) 27 (20): R1106–R1107. ISSN 0960-9822. doi:10.1016/j.cub.2017.08.055. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]