Ogled vira Soja

{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Soja
| image = Soybean.USDA.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke)
| subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica)
| ordo = [[Fabales]] (stročnice)
| familia = [[Fabaceae]] (metuljnice)
| subfamilia = [[Faboideae]]
| genus = ''[[Glycine]]''
| species = '''''G. max'''''
| binomial = ''Glycine max''
| binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Elmer Drew Merrill|Merr.]]
}}
'''Soja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|latinsko ime]] '''''Glycine max''''') je [[stročnica]], ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega [[Seme|semena]] z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo. Obstajajo razne [[Vrsta (biologija)|vrste]] soje, ki se med seboj močno razlikujejo in to ne samo po [[oblika|obliki]] [[zrno|zrna]], [[barva|barvi]] in [[okus]]u, pač pa tudi po [[kemija|kemični]] sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek [[mast|maščob]] - povprečno 19 % in [[beljakovina|beljakovin]] - povprečno 37 % ter pomembne količine [[vitamin]]ov A in B skupine. Soja se v [[prehrana|prehrani]] uporablja podobno kot druge [[stročnica|stročnice]], vendar njen [[okus]] in [[vonj]] večini [[človek|ljudem]] ni prijeten, zato jo uporabljajo v [[industrija|industriji prehrane]] predelano kot:
* [[sojino mleko]],
* [[sojin sir]] (bolj znan kot ''tofu''),
* [[sojina moka]],
* [[sojino olje]],
* [[sojina omaka]]
* [[sojini briketi]]
Razmaščeni fižol je poceni vir beljakovin v krmi. Sojini proizvodi so sestavine mnogih nadomestil za meso in mlečne izdelke.<ref name="Riaz2006">{{navedi knjigo|last=Riaz|first=Mian N.|title=Soy Applications in Food|publisher=[[CRC Press]]|location=Boca Raton, FL|year=2006|isbn=0-8493-2981-7}}</ref> Vsebuje pomembne količine [[Fitična kislina|fitične kisline]], mineralov in vitaminov B. Sojino olje se uporablja v prehrani in industriji. Tradicionalni nefermentirani izdelek je sojino mleko, iz katerega izdelujejo [[tofu]] in tofujevo kožico. Fermentirani izdelki so [[sojino olje]]/[[Sojina omaka|omako]], fermentirana fižolova pasta, ''[[natto]]'' in ''tempeh''.

Glavne proizvajalke soje so [[Združene države Amerike]] (32%), [[Brazilija]] (32%) in [[Argentina]] (18%).

== Taksonomska razvrstitev ==
Različne sorte soje se uporabljajo za mnoge namene. Rod ''Glicin'' ''Willd''. je razdeljen v dva podroda, ''Glicina'' in ''Soja''. Podrod ''Soja'' vključuje kultivirano sojo (''Glycine max'') in divjo sojo (''Glycine soja''), ki uspeva divje na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji. Obe vrsti sta enoletnici.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ram J.|last1=Singh|first2=Randall L.|last2=Nelson|first3=Gyuhwa|last3=Chung|title=Genetic Resources, Chromosome Engineering, and Crop Improvement: Oilseed Crops, Volume 4|publisher=Taylor & Francis|location=London|date=November 2, 2006|page=15|url=https://books.google.com/?id=lQ9bcjETlrIC&lpg=PA15&pg=PA15|isbn=978-0-8493-3639-3}}</ref> Podrod ''Glycine'' vsebuje 25 trajnic, ki uspevajo od Avstralije do Afrike.<ref>{{cite conference|first=Theodore|last=Hymowitz|editor-first=J.B.|editor-last=Sinclair|editor2-first=G.L.|editor2-last=Hartman|title=Evaluation of Wild Perennial Glycine Species and Crosses For Resistance to Phakopsora|book-title=Proceedings of the Soybean Rust Workshop|pages=33–37|publisher=National Soybean Research Laboratory|date=August 9, 1995|location=Urbana, IL|accessdate=}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.2307/2443241|first1=C. A.|last1=Newell|first2=T.|last2=Hymowitz|title=Hybridization in the Genus Glycine Subgenus Glycine Willd. (Leguminosae, Papilionoideae)|journal=American Journal of Botany|volume=70|issue=3|pages=334–348|date=March 1983|publisher=Botanical Society of America|jstor=2443241}}</ref><ref>Heuzé V., Tran G., Giger-Reverdin S., Lebas F., 2015. Perennial soybean (Neonotonia wightii). Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. https://www.feedipedia.org/node/293 Last updated on September 30, 2015, 15:09</ref><ref>{{navedi splet|url=http://plants.jstor.org/taxon/jstor/Neonotonia.wightii|title=Neonotonia wightii in Global Plants on JSTOR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tropicalforages.info/key/Forages/Media/Html/Neonotonia_wightii.htm|title=Factsheet – Neonotonia wightii|work=tropicalforages.info}}</ref>

Kot drugim rastlinam z dolgo zgodovino vzgoje ne moremo več z zagotovostjo slediti izvoru.<ref>{{navedi knjigo|author1=Shekhar, Hossain|author2=Uddin, Howlader|author3=Zakir Hossain|author4=Kabir, Yearul|title=Exploring the Nutrition and Health Benefits of Functional Foods|date=July 22, 2016|publisher=IGI Global|page=223|url=https://books.google.com/books?id=H2m_DAAAQBAJ&pg=PA223|accessdate=22 November 2017}}</ref> Gre za kulturo z velikim številom kultivarjev.<ref>{{cite journal|author1=Ghulam Raza|author2=Mohan B. Singh|author3=Prem L. Bhalla|editor1-last=Atanassov|editor1-first=Atanas|title=In Vitro Plant Regeneration from Commercial Cultivars of Soybean|journal=Biomed Research International |year=2017 |pmc=5485301 |doi=10.1155/2017/7379693}}</ref>

== Opis ==
Kot pri večini rastlin sledimo rasti soji preko specifičnih morfoloških značilnosti med rastjo.

=== Kalitev ===
Prva faza rasti rasti je [[kalitev]], ki postane očitna s pojavom koreničice.<ref name="MP197Chapter2">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2014|chapter=Chapter 2|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter2.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|pages=1–8|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=21 February 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref> Gre za prvo fazo rasti [[Korenina|korenine]], do katere pride po 48 ur v idealnih pogojih rasti. Prva fotosintetska struktura je [[klični list]], ki se pojavi iz zemlje. Klični list deluje kot vir hranil v prvih 7-10 dneh življenja rastline.[[Slika:Glycine max 003.JPG|sličica|220x220_pik|Sojin fižolast sadež|levo]]

=== Zorenje ===
Prvi pravi listi razvijejo kot par enojnih rezil. Po prvem paru se razvijejo sestavljeni listi s tremi rezili. Vsak tridelni list ima tri do štiri lističe, dolge 6-15 cm, široke pa 2-7 cm. Pod idealnimi pogoji se rast stebla nadaljuje, pri čemer zraste iz stebla vsake 4 dni nova grča. Pred cvetenjem zrastejo korenine 1,9 cm na dan. Če so prisotne bakterije za fiksacijo dušika, se grče na koreninah razvijejo zelo hitro. Pojav novih grč se nadaljuje 8 tednov, dokler ga ne stabilizira [[Simbioza|sožitje]] z bakterijami. Končne značilnosti rastline so različne, odvisne od genetike, kakovosti zemlje in podnebja; po navadi so visoke 51-127 cm<ref name="MP197Chapter19">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2000|chapter=Chapter 19: Soybean Facts|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter19.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|page=1|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=5 September 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref>, korenine pa segajo od 76-152 cm v globino.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=J. Michael|last2=Rhetoric|first2=Emeritus|last3=Hicks|first3=Dale R.|last4=Naeve|first4=Seth L.|last5=Bennett|first5=Nancy Bush|title=The Minnesota Soybean Field Book|date=2014|publisher=University of Minnesota Extension|location=St Paul, MN|page=33|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|accessdate=16 September 2016|archive-date=2013-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930151502/http://www1.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Soybean flowers.png|sličica|220x220_pik|Majhni vijoličasti cvet soje|levo]]

=== Cvetenje ===
[[Slika:Soybean soyabean fruits.jpg|sličica|391x391_pik|Zrela soja]]
Cvetenje se pogosto začne, ko postanejo dnevi krajši od 12,8 ur. Razne vrste pa se različno odzivajo na spreminjanje dolžine dneva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Shurtleff|first1=William|last2=Aoyagi|first2=Akiko|title=History of Soybeans and Soyfoods in Sweden, Norway, Denmark and Finland (1735-2015): Extensively Annotated Bibliography and Sourcebook|date=2015|publisher=Soyinfo Center|location=Lafayette, CA|isbn=9781928914808|page=490|url=https://books.google.com/books?id=0gtpCgAAQBAJ&pg=PA490#v=onepage&q&f=false}}</ref> Soja razvije neopazne [[Cvet|cvetove]], ki izvirajo iz sredine [[Rastlinski list|lista]] in so bele, vijolične ali rožnate barve. Rast novih grč se lahko ustavi ob začetku cvetenja, odvisno od vrste. Vrste, pri katerih se rast novih grč nadaljuje, so bolj primerne za območja z dolgo rastno sezono. Soja pogosto spusti svoje liste preden dozorijo [[Seme|semena]].

[[Sadež]] je dlakav strok, ki raste v klastru treh do petih. Dolg je 3-8 cm z 2-4 semeni s premerom 5-11 mm. Pojavljajo se v raznolikih oblikah in barvah (črna, rjava, rumena in zelena). Tudi dvobarvna in barvita so pogosta.

=== Odpornost semen ===
Ovojnica zrelega fižola je trda, odporna na vodo in ščiti klični list ter strebelce pred poškodbami. Če ni razpokana, seme ne vzkali. Brazgotini na ovojnici pravimo hilus. Na eni stani je mikropil, skozi katerega lahko seme absorbira vodo.

Semena, polna beljakovin, se lahko posušijo, a po oživijo po ponovni absorpciji vode. Raziskovalci so našli veliko topnih ogljikovih hidratov, ki varujejo viabilnost celic semena.<ref>{{cite journal|pages=225–30|doi=10.1104/pp.100.1.225|title=Maturation Proteins and Sugars in Desiccation Tolerance of Developing Soybean Seeds|url=https://archive.org/details/sim_plant-physiology_1992-09_100_1/page/225|year=1992|last1=Blackman|first1=S. A.|last2=Obendorf|first2=R. L.|last3=Leopold|first3=A. C.|journal=Plant Physiology|volume=100|pmid=16652951|issue=1|publisher=American Society of Plant Biologists|pmc=1075542}}</ref> Podelili so mu veliko patentov za tehnike zaščite bioloških membran in proteinov v suhem stanju.

== Sojine beljakovine ==
[[Slika:Graded Seed.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina semena]]
[[Slika:Soybeanvarieties.jpg|sličica|331x331_pik|Raznolike vrste soje za mnoge uporabe]]Vse semenke, razen družina trave/žitarice, vsebujejo globulinske proteine za shrambo, podobne sojinim proteinom vicilinu (7S) in leguminu (11S). [[Oves]] in [[riž]] sta edini izjemi, saj vsebujeta te proteine.<ref name="Seed Proteins 1999">Seed Proteins; Peter R. Shewery and Rod Casey (Eds) 1999. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands</ref> [[Kakav]] vsebuje protein globulin 7S, ki prispeva k okusu in aromi kakava in [[Čokolada|čokolade]]<ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|title=Subunit structure of the vicilin-like globular storage...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707233616/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|title=Cocoa-specific aroma precursors are generated by proteolytic...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234934/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-31 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324131437/http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[kava]] pa globulin 11S, odgovoren za okus in aromo kave.<ref>{{cite journal|url=https://dx.doi.org/10.1021/jf801734m|title=Comparative Proteomical Analysis of Zygotic Embryo and Endosperm from Coffea arabica Seeds|first1=Lívia L.|last1=Koshino|first2=Clarissa P.|last2=Gomes|first3=Luciano P.|last3=Silva|first4=Mirian T. S.|last4=Eira|first5=Carlos|last5=Bloch Jr.|first6=Octávio L.|last6=Franco|first7=Ângela|last7=Mehta|date=November 26, 2008|publisher=|journal=J. Agric. Food Chem.|volume=56|issue=22|pages=10922–10926|via=ACS Publications|doi=10.1021/jf801734m}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|title=Archived copy|accessdate=2013-08-24|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203144038/http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|archivedate=December 3, 2013|df=mdy-all}}</ref>

Beljakovini vicilin in legumin spadata k super-družini kupinov, veliki družini funkcijsko raznolikih proteinov s skupnim izvorom, ki ji sledimo od [[Bakterije|bakterij]] k [[Evkarionti|evkariontom]], vključno z živalmi in višjimi rastlinami.<ref>{{cite journal|url=https://link.springer.com/article/10.1134%2FS0026893311030162|title=Evolution of seed storage globulins and cupin superfamily|doi=10.1134/S0026893311030162|volume=45|journal=Molecular Biology|pages=529–535}}</ref> 

2S albumini sestavljajo veliko družino homolognih shrambenih proteinov, prisotnih v mnogih [[Dvokaličnice|dvokaličnicah]] in nekaterih [[Enokaličnice|enokaličnicah]], ne pa v travah.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Youle|first1=RJ|last2=Huang|first2=AHC|year=1981|title=Occurrence of low molecular weight and high cysteine containing albumin storage proteins in oilseed of diverse species|url=|journal=Am J Botany|volume=68|issue=|pages=44–48|doi=10.2307/2442990}}</ref> Soja vsebuje majhen, a pomemben protein 2S.<ref>{{cite journal|pmc=2570561|pmid=18949071|doi=10.2174/1874091X00802010016|volume=2|title=2S Albumin Storage Proteins: What Makes them Food Allergens?|year=2008|journal=Open Biochem J|pages=16–28|last1=Moreno|first1=FJ|last2=Clemente|first2=A}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal | last=Seber | first=Lauren E. | last2=Barnett | first2=Brian W. | last3=McConnell | first3=Elizabeth J. | last4=Hume | first4=Steven D. | last5=Cai | first5=Jian | last6=Boles | first6=Kati | last7=Davis | first7=Keith R. | editor-last=Antopolsky | editor-first=Maxim | title=Scalable Purification and Characterization of the Anticancer Lunasin Peptide from Soybean | journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=4 | date=2012-04-13 | doi=10.1371/journal.pone.0035409 | page=e35409}}</ref><ref>http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202153946.htm</ref> 2S albumini so združeni v prolaminsko super-družino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|title=AllFam – AllFam Allergen Family Factsheet|work=meduniwien.ac.at|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304045912/http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|archivedate=March 4, 2016|df=mdy-all}}</ref> Drugi alergeni proteini v tej super-družini so nespecifični rastlinski proteini lipidnega transporta, inhibitorji alfa-amilaze, inhibitorji tripsina in prolaminski hrambeni proteini v travah in žitaricah. Arašidi vsebujejo 20% 2S albuminov, 6% 7S globulinov in 74% 11S. Albumin 2S in globulin 7S sta odgovorna za relativno nizko vsebnost lizina v arašidih v primerjavi s proteini soje.

== Gojenje ==
Soja je pomembna za cel svet, saj vsebuje veliko olja in proteinov. V ZDA olje ekstrahirajo s heksanom, razmaščena soja je nato krma za živino na industrijskem nivoju. Produkti iz soje so prisotni v mnogih procesiranih živilih. Med drugo svetovno vojno je postala pomembna v Evropi in Severni Ameriki kot nadomestek za drugo proteinsko hrano in vir olja. Med vojno so jo uporabljali kot gnojilo.

=== Pogoji za rast ===
Vzgoja je uspešna v podnebjih z vročimi poletji z optimumom pri 20-30 °C. Temperature pod 20 in nad 40 °C bistveno zavirajo rast. Najuspešneje raste na aluvialnih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi. Kot večina fižolnic vzpostavi simbiozo z dušik fiksirajočimi bakterijami ''Bradyrhizobium japonicum''. Sodobna soja doseže višino okoli enega metra v 80-120 dneh od sejanja do žetve.

=== Okoljska in zdravstvena vprašanja ===
[[Slika:Sembrado de soja en argentina.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina polja v Argentini]]
Okoljske organizacije poročajo, da je kultivacija soje privedla do uničenja velikih površin amazonskega deževnega gozda, deforestacijo pa naj bi še naprej spodbujali.<ref>{{cite journal|last1=Fargione|first1=Joseph|last2=Hill|first2=Jason|last3=Tilman|first3=David|last4=Polasky|first4=Stephen|last5=Hawthorne|first5=Peter|title=Land Clearing and the Biofuel Carbon Debt|journal=Science|volume=319|issue=5867|pages=1235–1238|date=February 2008|doi=10.1126/science.1152747|pmid=18258862|bibcode=2008Sci...319.1235F}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8516931.stm|publisher=BBC News|title=Big Business Leaves Big Forest Footprints|date=February 16, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/10/11/opinion/sunday/deforestation-and-drought.html|title=Deforestation and Drought|date=October 11, 2015|work=The New York Times}}</ref>

Ameriških znanstvenik za prst Andrew McClung je prvi pokazal potencial brazilske zemlje, kar mu je prinselo svetovno nagrado za prehrano leta 2006.<ref>{{navedi novice|first=Susan|last=Lang|title=Cornell Alumnus Andrew Colin McClung Reaps 2006 World Food Prize|url=http://www.news.cornell.edu/stories/June06/World.Food.prize.ssl.html|work=Chronicle Online|publisher=Cornell University|date=June 21, 2006|accessdate=February 18, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|title=The Cerrado: Brazil's Other Biodiverse Region Loses Ground|date=April 14, 2011|last=Pearce|first=Fred|publisher=Yale University|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Vseeno pa so naleteli na težave zaradi kratkih dnevov in pomanjkanja letnih časov, zato so morali najprej razviti "tropsko sojo", ki bi cvetela kasneje, da ima rastlina več čast za zorenje. Po več letih vzgoje je to uspelo veji brazilskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="vqronline.org">{{navedi splet|url=http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|title=Soy in the Amazon - VQR Online|publisher=vqronline.org|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016104750/http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|url-status=dead}}</ref>

Človeško blato iz čistilnih naprav je lahko gnojilo za sojo, a lahko vsebuje povišano koncentracijo kovin.<ref>{{cite journal|title=Molybdenum Uptake by Forage Crops Grown on Sewage Sludge-Amended Soils in the Field and Greenhouse|url=http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|format=PDF|publisher=Cornell University|journal=Journal of Environmental Quality|date=May–June 2000|volume=29|issue=3|last1=McBride|first1=M. B.|last2=Richards|first2=B. K.|last3=Steenhuis|first3=T.|last4=Spiers|first4=G.|pages=848–854|doi=10.2134/jeq2000.00472425002900030021x}}</ref><ref>{{cite journal|title=Residual Effects of Sewage Sludge on Soybean: II. Accumulation of Soil and Symbiotically Fixed Nitrogen|url=https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|format=PDF|publisher=Soil Science Society of America|journal=Journal of Environmental Quality|date=December 9, 1985|volume=16|issue=2|last1=Heckman|first1=J. R.|last2=Angle|first2=J. S.|last3=Chaney|first3=R. L.|pages=118–124|doi=10.2134/jeq1987.00472425001600020005x|access-date=2018-01-31|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103080014/https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|url-status=dead}}</ref>

=== Škodljivci ===
Soja je občutljiva na razne škodljivce, med njimi bakterije, glivične okužbe, virusne bolezni in parazite.<ref>Herbert, Ames, Cathy Hull, and Eric Day. "Corn Earworm Biology and Management in Soybeans." Virginia Cooperative Extension, Virginia State University (2009).</ref>

==Zgodovina==
"Soja" izvira iz popačenja kitajske in/ali japonske besede za sojino olje (kitajsko 豉油 ''chǐyóu'', japonsko 醤油 ''šoju'').

Soja je bila bistvena poljščina v vzhodni Aziji pred zapisano zdogovino.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2013. History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013). Lafayette, California. 950 pp.</ref> Dokazi o vzgoji soje segajo med leta 7000-6600 pr. n. št. na Kitajskem, med leta 5000-3000 pr. n. št. na Japonskem in okoli 1000 pr. n. št. v Koreji.<ref>{{cite journal|last1=Lee|first1=Gyoung-Ah|last2=Crawford|first2=Gary W.|last3=Liu|first3=Li|last4=Sasaki|first4=Yuka|last5=Chen|first5=Xuexiang|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLoS ONE|date=November 4, 2011|volume=6|issue=11|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0026720|accessdate=2 August 2015|doi=10.1371/journal.pone.0026720|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558}}</ref> Pred fermentiranimi izdelki je bila soja sveta zaradi blagodejnih vplivov pri [[Kolobarjenje|kolobarjenju]].

Sojo so v 13. stoletju predstavili na Javo in Malajski polotok. V 17. stoletju so z njo po Aziji že trgovali evropski trgovci (Portugalci, Španci in Nizozemci) in verjetno dosegli indijski kontinent.

V 18. stoletju so jih uvedli v Ameriki in Evropi. V Afriko je prišla konec 19. stoletja iz Kitajske preko Egipta (1857), zdaj pa je razširjena po vsej celini. Postala je pomembna poljščina v Združenih državah Amerike, Braziliji, Argentini, Indiji in na Kitajskem.

=== Azija ===
Najbližji živeči sorodnik soje je ''Glycine soja'', fižolnica iz osrednje Kitajske.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/557184/soybean|title=Soybean|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Po starodavnem kitajskem mitu jo je leta 2853 pr. n. št. legendarni kitajski cesar Shennong proglasil za eno od petih svetih rastlin (poleg riža, pšenice, ježmena in prosa).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soya.be/history-of-soybeans.php|title=History of Soybeans|publisher=Soya – Information about Soy and Soya Products|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Gojenje soje se je po arheoloških dokazih odvijalo dolgo časa na današnjem Japonskem, v severni Kitajski in Koreji.

Izvor gojenja soje je stvar debat. Zgodnje kitajske kronike omenjajo sojo kot darilo iz Mandžurije in Korejskega polotoka.<ref name="Britannica Educational Publishing p. 48">The History of Agriculture By Britannica Educational Publishing, p. 48</ref> Nedavna raziskava kaže na sejanje divje soje pred letom 5000 pr. n. št. na mnogih krajih po vzhodni Aziji.<ref name="PLOSONE">{{cite journal|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0026720|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLOS ONE|accessdate=April 1, 2013|doi=10.1371/journal.pone.0026720|volume=6|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558|last1=Lee|first1=GA|last2=Crawford|first2=GW|last3=Liu|first3=L|last4=Sasaki|first4=Y|last5=Chen|first5=X}}</ref> Nekateri strokovnjaki predlagajo datum 3500 pr. n. št.<ref name="Siddiqi">{{navedi knjigo|title=Tylenchida: Parasites of Plants and Insects|year=2000|url=https://archive.org/details/tylenchidaparasi0000sidd|publisher=New York: CABI Pub. 389. p. (2001)|last=Siddiqi|first=Mohammad Rafiq}}</ref> Najstarejše vrste, ki spominjajo na današnje po obliki in velikosti, so našli na arheoloških najdbiščih v Koreji iz okoli 1000 pr. n. št. Ogljično datiranje je določilo, da so v obdobju Mumun sojo gojili za prehrano.<ref name="stark">{{navedi knjigo|last=Stark|first=Miriam T.|title=Archaeology of Asia (Blackwell Studies in Global Archaeology)|publisher=Wiley-Blackwell|location=Hoboken, NJ|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=PoDFdOstSNwC&pg=PA81#v=onepage&q&f=false|page=81|isbn=1-4051-0213-6|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja se pojavi na Japonskem v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] pred 5000 leti in je bistveno višja od divjih vrst.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2012. History of Soybeans and Soyfoods in Japan. Lafayette, California. 3,337 pp. (11,505 references, 445 photos and illustrations. Free online)</ref> Soja postane pomembna v [[Dinastija Zhou|dinastiji Zhou]] (1046-256 pr. n. št.) na Kitajskem, a ni jasno, kako se je vključila v kulturo. Pred [[Dinastija Han|dinastijo Han]] se na jugu Kitajske ni pojavljala. Od 1. stoletja do 15. in 16. stoletja se je razširila na jug in jugovzhod Azije, predvsem preko trgovine po kopnem in morju. Prvi japonski zapis je v kroniki ''[[Kodžiki]]'', dokončani leta 712.

Mnogi ljudje so trdili, da so v Aziji uporabljali samo fermentirano sojo in izdelke iz nje, saj fermentacija niža nivo fitoestrogenov v rastlini. Izraz sojino mleko pa je vseeno v uporabi vsaj od leta 82<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/soymilk1.php|title=History of Soymilk and Dairy-like Soymilk Products|publisher=Soy Info Center|year=2007|accessdate=February 18, 2012}}</ref>, tofu od leta 220.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/chronologies_of_soyfoods-tofu.php|title=Chronology of Tofu Worldwide 965 A.D. to 1929|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012}}</ref>

Soja je na Javi omenjena kot ''kadêlê''<ref>{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/indonesian-english/kedelai|title=kedelai translate Indonesian to English: Cambridge Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=2018-01-21}}</ref> v rokopisu Sri Tanjung iz 12. do 13. stoletja.<ref name="Historia">{{navedi splet|title=Sejarah Tempe|author=Hendri F. Isnaeni|date=9 July 2014|publisher=Historia|url=http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|language=indonezijščina|accessdate=21 January 2018}}</ref> V 13. stoletju je že prispela in se gojila v Indoneziji, a se je to verjetno zgodilo veliko prej, saj je bila trgovina z južno Kitajsko živahna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/139|title=History of Soybeans and Soyfoods in Southeast Asia (1770–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-30-3|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Prva omemba fermentirane sojine torte ''tempeha'' na Javi je v rokopisu Serat Centhini iz leta 1815.<ref>''The Book of Tempeh'', 2nd ed., by W. Shurtleff and A. Aoyagi (2001, Ten Speed Press, p. 145)</ref>

Do začetka 17. stoletja se je sojino olje razširilo z juga Japonske po regiji preko [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Soja je na jug Azije verjetno prispela iz južne Kitajske in se premikala proti jugozahodu na sever [[Indija|indijskega kontinenta]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/140|title=History of Soybeans and Soyfoods in South Asia / Indian Subcontinent (1656–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-31-0|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref>

=== Evropa ===
Leta 1603 je jezuitski duhovnik v Nagasakiju sestavili znan japonsko-portugalski slovar (prvi v evropskem jeziku), ki je vseboval 20 besed, povezanih s sojo. Španski trgovci so preko trgovine spoznali sojo in izdelke iz soje vsaj v 17. stoletju, šele v 19. stoletju pa so jo skušali gojiti. Leta 1880 je prvič uspela v botaničnih vrtovih Coimbra na Portugalskem. Okoli 1910 so jo uspeli kultivirati tudi v Španiji, vzhodno od [[Sevilja|Sevilje]]. V Italiji so jo prvič kultiviral do 1760 v Turinu, do 1780 pa je bila že vsaj v treh botaničnih vrtovih. Leta 1935 so jo predstavili v Grčijo. V Franciji so jo prvič kultivirali leta 1779, ključna za uvedbo pa sta bila Društvo za aklimatizacijo in Li Yu-ying, ki je ustanovil tovarno za tofu, kjer so proizvajali prvo komercialno hrano iz soje.

Leta 1873 se je pojavila v srednji Evropi. Priročnik za Hitlerjevo mladino iz 30. let je imenoval sojo "nacistični fižol" kot alternativa mesu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|title=Hitler's food taster speaks of Führer's vegetarian diet|newspaper=telegraph.co.uk}}</ref>

=== Severna Amerika ===
Soja je prišla v Severno Ameriko s Kitajske leta 1765. Prinesla sta jo Samuel Bowen in James Flint, prvi Anglež, ki so mu doolili, da se nauči kitajsko.<ref>{{navedi knjigo|title=An Anxious Pursuit: Agricultural Innovation and Modernity in the Lower South, 1730–1815|url=https://books.google.com/books?id=_I0_gkKKMM8C&pg=PA147#v=onepage&q&f=false|last1=Chaplin|first1=J. E.|year=1996|ISBN=978-0-8078-4613-1|publisher=University of North Carolina Press|page=147}}</ref> Bowen je gojil sojo blizu Savannah v Georgii in prodajal sojino olje v Anglijo.<ref name="Coastalfields Press">{{navedi knjigo|title=Eat Your Food! Gastronomical Glory from Garden to Gut: A Coastalfields Cookbook, Nutrition Textbook, Farming Manual and Sports Manual|url=https://books.google.com/books?id=BtZ2oNGyv6AC&pg=PR2|accessdate=4 May 2013|date=April 2007|publisher=Coastalfields Press|isbn=978-0-9785944-8-0}}</ref> Naslednjih 155 let so jo gojili večinoma za krmo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|title=NSRL : About Soy|date=November 22, 2003|publisher=|url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031122134643/http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|archivedate=November 22, 2003|df=}}</ref>

Šele Lafayette Mendel in Thomas Burr Osborne (kemik) sta pokazala, da se hranilna vrednost soje zviša po kuhanju, povišanju vlage ali z vročino, zato je počasi postajala človeška hrana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|title=The Kunitz Soybean Variety|work=uiuc.edu|accessdate=2018-01-31|archive-date=2018-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180220194714/http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|title=Scientists create new low-allergen soybean|work=illinois.edu|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150605195117/http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|archivedate=June 5, 2015|df=mdy-all}}</ref> William Morse velja za očeta sodobnega gojenja soje v ZDA. Leta 1910 jo je pretvoril v enega najbolj hranilnih proizvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/morse_and_piper.php|title=William J. Morse and Charles V. Piper|work=soyinfocenter.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/147|title=William J. Morse – History of His Work with Soybeans and Soyfoods (1884–1959) – SoyInfo Center|work=soyinfocenter.com|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150430021435/http://www.soyinfocenter.com/books/147|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books/about/The_Soybean.html?id=MzJ9nQEACAAJ|title=The Soybean|work=google.com}}</ref> Pred letom 1920 je bila soja samo vir olja, krme in industrijskih proizvodov, po prvi svetovni vojni pa je postala pomembnejša. Po sušah so lahko z njo obogatili zemljo.

Ford je uporabil sojino olje za barvanje avtomobilov<ref name="Schwarcz">{{navedi knjigo|author=Joe Schwarcz|title=The Fly in the Ointment: 63 Fascinating Commentaries on the Science of Everyday Life|url=https://books.google.com/books?id=rmIbClRzfeoC&pg=PA193|accessdate=4 May 2013|year=2004|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-621-8|page=193}}</ref>, pa tudi kot tekočino za amortizerje. Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je bilo na vrhuncu. Kemik Robert Boyer je leta 1931 izdelal umetno svilo, iz vlaken proteinov pa so izdelovali tudi tkanino Azlon za plašče, klobuke in površnike.

Ford je spodbujal uporabo soje, na primer za dele avtomobila iz plastike na osnovi soje. V vsakem njegovem avtomobilu so uporabili kar 2 bušela soje.<ref>{{navedi splet|title=Tables for Weights and Measurement: Crops – Table 1 Weights per bushel|url=http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|publisher=University of Missouri|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2010-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100221062126/http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|url-status=dead}}</ref> Komercializiral je prvo sojino mleko, sladoled in nadev. Plastika je nastala z dodatkom sojine moke v fenol-formaldehidno plastiko.<ref>{{navedi splet|title=Henry Ford's Eco-Friendly Automobile|publisher=Harbay|url=http://www.harbay.net/henryford.html|accessdate=February 18, 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225130049/http://www.harbay.net/henryford.html|archivedate=February 25, 2012|df=mdy-all}}</ref> Leta 1941 so izdelali prototip vozila iz takšne plastike, imenovanega "sojin avto".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|title=Soybean Car|publisher=The Henry Ford|accessdate=February 18, 2012}}</ref>

=== Južna Amerika ===
Soja je prispela v Argentino leta 1882.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.soyinfocenter.com/books/132|title=History of Soybeans and Soyfoods in South America (1882–2009)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-23-5|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Andrew McClung je v petdesetih letih 20. stoletja pokazal, da bo na zemlji regije Cerrado v Braziliji soja rasla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.cornell.edu/stories/2006/06/cornellian-reaps-2006-world-food-prize|title=Cornell alumnus Andrew Colin McClung reaps 2006 World Food Prize - Cornell Chronicle|publisher=news.cornell.edu}}</ref> Deforestacija zaradi pridobivanja površin je prišla kasneje.

== Uporaba ==

=== Tofu in sojina omaka ===
[[Slika:TofuWithSoySauceAndCarrot.jpg|sličica|219x219_pik|''Tofu'' ali [[sojin sir]] s sojino omako]]
Soja je med stročnicami najbolj spoštovana zaradi visoke vsebnosti beljakovin (38-45 %) in olj (20 %). Približno 85 % soje procesirajo v olje in prehranske izdelke, preostalo pa se procesira drugače ali pa zaužije cela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|title=Soy Facts|publisher=Soyatech|accessdate=Jan 24, 2017|archive-date=2017-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112075924/http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|url-status=dead}}</ref>

=== Sojino olje ===
Sojino seme vsebuje 18-19% olja. Za pridobivanje olja seme razpokajo, prilagodi se vlažnost, zrola se jih v kosme,olje pa eksrahira s heksanom. Olje prečistijo in zmešajo za različne uporabe, včasih tudi hidrogenirajo. Sojino olje, tako tekoče kot hidrogenirano, se izvaža kot rastlinsko olje ali pa uporablja za proizvodnjo procesirane hrane.

=== Sojin zdrob ===
Sojin zdrob je ostanek po odstranitvi maščob z vsebnostjo beljakovin 50%. 97% zdroba se uporablja kot krma in hrana za pse.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Livestock's long shadow: environmental issues and options|url=http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM|website=www.fao.org|access-date=2016-01-15}}</ref><ref name="Lusas">{{cite journal|first=Edmund W.|last=Lusas|first2=Mian N.|last2=Riaz|year=1995|url=http://jn.nutrition.org/content/125/3_Suppl/573S.full.pdf|format=PDF|title=Soy Protein Products: Processing and Use|journal=Journal of Nutrition|issue=125|pages=573S–580S}}</ref>
[[Slika:Tempeh 003.jpg|levo|sličica|191x191_pik|''Tempeh'', pogača iz fermentirane soje]]

=== Hrane za človeško uživanje ===
Pogosti sojini izdelki za človeško uživanje so sojino olje/omaka, sojino mleko, tofu, sojina moka, ''tempeh'', sojin lecitin in rastlinski protein. Jedo se tudi minimalno procesirani, npr. ''edamame'' (枝豆), kjer so nezrela semena prekuhana v lupini in posoljena.

Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so sojini produkti pogosti v dieti. Tofu (豆腐 dòufu) naj bi izviral na Kitajskem, skupaj s sojino omaki in mnogimi vrstami paste za začinjanje. Japonske jedi iz soje so ''miso'' (味噌), ''natto'' (納豆), ''kinaki'' (黄粉) in ''edamame'' (枝豆), pa tudi izdelki iz tofuja, kot sta ''acuage'' in ''aburaage''. V korejski kuhinji je pogosta uporaba sojinih kalčkov (콩나물 ''kongnamul'') kot podlaga jedi ''doenjang, cheonggukjang'' in ''ganjang.'' V Vietnamu izdelujejo iz soje pasto ''tương.''

==== Moka ====
[[Slika:JapaneseSoybeanMeat.jpg|sličica|220x220_pik|Japonsko meso iz soje]]
Sojino moko delajo z praženjem soje, odstranjevanjem ovoja in mletjem. Izdelujejo jo z različno vsebnostjo maščobe. Surova moka nastane brez praženja.

Moki lahko dodamo do 15% sojinega lecitina, da dobimo moko, ki ima lastnosti emulgatorja.

Sojina moka vsebuje 50% beljakovin in 5% vlaknin. Bogata je s tiaminom, riboflavinom, fosforjem, kalcijem in železom,ne vsebuje glutena. Zaradi tega je vzhajan kruh gost. Sojin moka gosti omake in zmanjša absorpcijo olja med cvrenjem. Pečenje z moko daje rahlost, vlažnost, bogato barvo in fino teksturo 


==== Formula za dojenčke na osnovi soje ====
Daje se jo dojenčkom, ki se jih ne doji. Uporabna je, ko je otrok alergičen na pasterizirano kravje mleko ali pa je na veganski dieti.

==== Alternativa mesu in mlečnim izdelkom ====
[[Slika:Chives Cream Sheese.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Kremast sir na osnovi soje]]
Odprt zavoj kremnega sira na osnovi soje.
Sojo lahko procesiramo v proizvode s teksturo in izgledom druge hrane, kot je sojino mleko, margarina, sladoled, jogurt, sir, kremni sir, hamburgerji, sojino maslo (podobno arašidovem maslu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|title=Soy fact sheets: soy nut butter|publisher=Soyfoods Association of North America, Washington, DC|date=2016|accessdate=1 November 2016|archive-date=2018-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180131081150/http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|url-status=dead}}</ref>

==== Nadomestek za kavo ====
Pražena in zmleta soja se uporablja kot brezkofeinski nadomestek za kavo. Po izdelavi izgleda kot kava in se lahko uporablja kot instant kava z aromo in okusom po praženi soji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=YIP-szICnhIC|title=History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013); see page 254|first1=William |last1=Shurtleff |first2=Akiko |last2=Aoyagi|publisher=Soyinfo Center|year=2013|isbn=1928914578}}</ref>

==== Drugi izdelki ====
Soja se uporablja pri izdelavi industrijskih olj, mil, kozmetike, smole, plastike, črnila, voščenk, topil in oblačil, predstavlja pa tudi 80% proizvodnje biodizla v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=Sustainability Fact Sheet|publisher=National Biodiesel Board|date=April 2008|url=http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|format=PDF|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2008-05-28|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080528055311/http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|url-status=dead}}</ref>

==Fiksacija dušika==
Soja se v kmetijstvu pogosto uporablja v kolobarjenju za obogatitev zemlje z [[dušik]]om. Nekatere [[metuljnice]] (leguminoze), med katerimi je tudi soja, živijo v mutualistični povezavi z [[bakterija]]mi ''Rizobium''. Te bakterije na sojinih koreninah tvorijo posebne gomoljčke, kjer poteka transformacija atmosferskega dušika v [[amonijak]]<ref name="fixnit">{{navedi splet|title=The Nitrogen cycle and Nitrogen fixation|author=Jim Deacon|publisher=Institute of Cell and Molecular Biology, The University of Edinburgh|url=http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm}}</ref>. [[Kemijska reakcija]] transformacije je sledeča:

: N<sub>2</sub> + 8 H<sup>+</sup> + 8 e<sup>−</sup> → 2 NH<sub>3</sub> + H<sub>2</sub>

Zatem se amonijak pretvori v (NH<sub>4</sub><sup>+</sup>), ki ga določene rastline lahko izkoriščajo z naslednjo reakcijo:
: NH<sub>3</sub> + H<sup>+</sup> → NH<sub>4</sub><sup>+</sup>

Tako predelan dušik porabi rastlina, v zameno zanj pa tvori ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo bakterije. Količina fiksiranega dušika iz zraka na leto je 50–300 kg/ha.  

==Sestava sojinega zrna==
{{nutritionalvalue 
| name=Soja, zrela semena, surova 
| water=8.54 g
| cholesterol=0 mg
| ash=4.07 g
| kJ=1866
| protein=36.49 g
| fat=19.94 g
| satfat=2.884 g
| monofat = 4.404 g
| polyfat = 11.255 g
| omega3fat=1.330 g
| omega6fat=9.925 g
| carbs=30.16 g
| fiber=9.3 g
| sugars=7.33 g
| calcium_mg=277
| copper_mg = 1.658
| iron_mg=15.7
| magnesium_mg=280
| phosphorus_mg=704
| potassium_mg=1797
| sodium_mg=2
| manganese_mg=2.517
| zinc_mg=4.89
| vitC_mg=6.0
| thiamin_mg=0.874
| riboflavin_mg=0.87
| niacin_mg=1.623
| pantothenic_mg=0.793
| vitB6_mg=0.377
| folate_ug=375
| vitB12_ug = 0
| choline_mg=115.9
| vitA_ug=1
| vitE_mg=0.85
| vitK_ug=47
<!-- amino acids -->
| tryptophan=0.591 g
| threonine=1.766 g
| isoleucine=1.971 g
| leucine=3.309 g
| lysine=2.706 g
| methionine=0.547 g
| cystine=0.655 g
| phenylalanine=2.122 g
| tyrosine=1.539 g
| valine=2.029 g
| arginine=3.153 g
| histidine=1.097 g
| alanine=1.915 g
| aspartic acid=5.112 g
| glutamic acid=7.874 g
| glycine=1.880 g
| proline=2.379 g
| serine=2.357 g
| right=1
| note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4845?fgcd=&manu=&lfacet=&format=Full&count=&max=35&offset=&sort=&qlookup=16108 Link to Complete USDA Nutrient Database Entry]
}}[[Beljakovine]] in [[sojino olje]] predstavljajo okoli 56% suhe teže semena soje. Soja vsebuje okoli 36% beljakovin in okoli 20% [[lipidi|maščob]]. Preostanek predstavlja 30% ogljikovih hidratov, 9% [[voda|vode]] in 5% pepela. Maso posameznega zrna predstavlja približno 8% lupine, 90% kotiledona in 2% kalček.

100 gramov (surove) soje pokrije dnevne potrebe v razmerjih: 36 % beljakovine, 37 % vlaknine, 121 % [[železo]], 120 % [[mangan]], 101 % [[fosfor]], poleg tega pa še nekaj B vitaminov (94% folne kisline). Soja vsebuje tudi veliko [[Vitamin K|vitamina K]], [[magnezij]]a, [[cink]]a in [[kalij]]a. 100 gramov soje ima 446 kalorij in 11 gramov nenasičenih maščob.

Za varno uživanje v prehrani človeka mora biti soja vlažno toplotno obdelana, s čimer se uničijo inhibitorji [[tripsin]]a (inhibitorji serin proteaze). Surova soja, kot tudi nezrele zelene oblike, je strupena za vse monogastrične vrste.<ref name="Circle">{{navedi knjigo |last1=Circle |first1=Sidney J. |last2=Smith |first2=Allan H. |title=Soybeans: Chemistry and Technology |url=https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit |publisher=Avi Publishing|location=Westport, CT|year=1972|pages= [https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit/page/104 104], 163|isbn=0-87055-111-6}}</ref>

V primerjavi z drugimi osnovnimi živili surova soja ni užitna, za kar je potrebno kuhanje ali kaljenje.

=== Beljakovine ===
Večina sojinih beljakovin je relativno odpornih na toploto. Zaradi te lastnosti se lahko iz soje pri visokih temperaturah pridobivajo proizvodi kot so [[tofu]], sojino mleko in sojina moka.

Ameriška agencija FDA ima sojo za vir popolnih beljakovin.<ref name="FDA Claims">{{cite journal|last=Henkel|first=John|title=Soy: Health Claims for Soy Protein, Question About Other Components|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|journal=FDA Consumer|publisher=Food and Drug Administration|date=1. 6. 2000|volume=34|issue=3|pages=18–20|pmid=11521249|access-date=2017-03-27|archive-date=2012-05-26|archive-url=https://archive.today/20120526042356/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|url-status=dead}}</ref> Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo velik odstotek vseh nujnih aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo. Človekovo telo namreč nima sposobnosti njihovega [[Biosinteza beljakovin|sintetiziranja]]. To je tudi razlog, da je soja dober vir beljakovin tudi za vegetarijance in vegane.

=== Ogljikovi hidrati ===
Osnovni razgradljivi [[ogljikovi hidrati]] zrelih semen soje so [[disaharidi|disaharid]] [[saharoza]] (delež med 2,5% do 8,2%), trisaharid rafinoza (0,1% do 1%) sestavljena iz ene molekule saharoze spojene z eno molekulo [[galaktoza|galaktoze]] ter tetrasaharid stahioza (1,4% do 4,1%) sestavljena iz ene molekule sukroze spojene z dvema molekulama galaktoze.<ref name="intechopen">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-biochemistry-chemistry-and-physiology/soluble-carbohydrates-in-soybean|title=Soluble Carbohydrates in Soybean|work=intechopen.com}}</ref> [[Oligosaharid]]a rafinoza in stahioza varujeta seme pred izsušitvijo, nista pa užitna sladkorja, zaradi česar pri njunem vnosu v organizem prihaja do napenjanja. Povzročata tudi manjše črevesne težave tako pri ljudeh kot tudi pri drugih monogastričnih živalih. Podobne težave povzroča tudi disaharid [[trehaloza]]. Neprebavljeni oligosaharidi se v črevesju presnavljajo s pomočjo naravno prisotnih mikroorganizmov, pri čemer kot stranski produkt nastajajo plini, kot so [[ogljikov dioksid]], molekularni [[vodik]] in [[metan]].

Ker se sojini ogljikovi hidrati razgrajujejo s postopkom [[fermentacija|fermentacije]], sojin koncentrat, izolirane sojine beljakovine, tofu, sojina omaka in sojini kalčki ne povzročajo napenjanja.

=== Maščobe ===
Surova soja vsebuje okoli 20% maščob, med katere sodijo: nasičene maščobe (3%), enkratno nenasičene (4%) in večkratno nenasičene maščobe, predvsem [[linoleinska kislina|linoleinske kisline]].

[[Sojino olje]] vsebuje štiri fitosterole: [[stigmasterol]], [[sitosterol]], [[kampesterol]] in [[brasikasterol]], ki predstavljajo okoli 2,5% skupne vsebnosi lipidov, pretvorijo pa se lahko v steroidne hormone.<ref name="steroidi">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-and-health/from-soybean-phytosterols-to-steroid-hormones|title=From Soybean Phytosterols to Steroid Hormones|work=intechopen.com}}</ref>

== Posledice gojenja gensko spremenjene soje ==
[[Slika:Multicolor soybeans in Hale Township.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Različne vrste soje gojijo skupaj]]
Soja je ena od rastlin, ki se [[genetika|gensko]] manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih.

V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva [[gozd]]a, [[pampa|pamp]] in [[travnik]]ov, samo v [[Argentina|Argentini]] 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje [[GSO]]-soje ne zmanjšuje porabe [[pesticid]]ov, nasprotno, celo povečuje jo,<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/0,1518,456376,00.html]</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11522120]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-11 |archive-date=2018-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301050112/http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |url-status=dead }}</ref> pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad.
Pri gojenju te soje uporabljajo [[herbicid]] Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti [[žaba|žabe]], kot tudi [[človek]]a. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj [[mutacija|mutirajo]] in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo [[alergija|alergijske]] reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti [[GSO]]-poljščinam, kot npr.:

* [[Romunija]] je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje.
* [[Grčija]] je prepovedala promet z GSO-semeni.
* [[Mehika]] je prepovedala gojenje GSO-koruze.
* [[Ekvador]] je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani.
* [[Slovenija]] ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO

== Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2016 ==
Svetovna proizvodnja soje je bila v letu 2016 324 milijonov ton, 5% višja kot leta 2014. ZDA, Brazilija in Argentina proizvedejo 80% vse soje. V letu 2014 je bil donos soje 2,6 t/ha. Tri najvišje donose so imele Tajska, Turčija in Italija s povprečjem pri 4,9 t/ha. Najvišja na Tajskem pri 6,2 t/ha. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so ZDA izvozile več kot 90% svetovne soje. Do leta 2005 je izvozila Argentina 39%, ZDA 37% in Brazilija 16%, največ so uvozile Kitajska 41%, EU 22%, Japonska 6% in Mehika 5%.
{|
|+ Največji pridelovalci soje na svetu (napoved za leto 2016)<ref name="gsp">{{navedi splet | date = 2016 | url = http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | title = Global Soybean Production, 2016 Forecast (USDA) | publisher = GlobalSoyabeanProduction.com | accessdate = 22 May 2016 | archive-date = 2017-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170728103844/http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | url-status = dead }}</ref>
|----- bgcolo
! Mesto
! Država
! Količina<br />(v milijonih [[tona|t]])
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  1 || {{USA}} || 103,4 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  2 || {{BRA}}  || 103,0 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  3 || {{ARG}}  || 57,0 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  4 || {{PRC}}  || 12,2 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  5 || {{IND}}  || 11,7 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  6 || {{PAR}}  || 9,0 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
|  7 || {{CAN}}  || 6,0 
|----- bgcolor="#EEEEEE"
| colspan="2" |'''Svetovna proizvodnja'''|| 324,2 
|}

== Zdravje ==
Po študijah na ljudeh niso našli škodljivih vplivov na razvoj raka dojk pri splošni populaciji in preživelih. Zmerno uživanje ne povečuje tveganja za raka dojk. Ni dovolj dokazov, da prehrambeni nadomestki niso tveganje za razvoj raka.<ref name="acs">{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough|url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough |url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref> Posebnost soje je vsebnost saponinov, izoflavonov - 3 mg/g suhe soje (fitoestrogeni v živalskem telesu) in fitične kisline.

Leta 1995 je raziskava ugotovila<ref>{{cite journal|pages=276–282|doi=10.1056/NEJM199508033330502|title=Meta-Analysis of the Effects of Soy Protein Intake on Serum Lipids|year=1995|last1=Anderson|first1=James W.|last2=Johnstone|first2=Bryan M.|last3=Cook-Newell|first3=Margaret E.|journal=New England Journal of Medicine|publisher=Massachusetts Medical Society|volume=333|issue=5|pmid=7596371}}</ref>, da sojine beljakovine nižajo serumski nivo slabega holesterola LDL in trigliceridov. Dober holesterol HDL se ni bistveno povišal.<ref name="AHRQ">{{navedi splet|publisher=Consumer Affairs|title=Study Casts Doubt On Soy's Health Benefits|date=August 3, 2005|url=http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120308080707/http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archivedate=March 8, 2012|url-status=dead|df=}}</ref> Fitoestrogena ganistein in daidzein imata implikacije v blagodejnih učinkih na srčnožilne bolezni<ref name="cardio">{{cite journal |date=February 21, 2006|pages=1034–1044 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.171052 |title=Soy Protein, Isoflavones, and Cardiovascular Health: An American Heart Association Science Advisory for Professionals from the Nutrition Committee|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-02-21_113_7/page/1034|last1=Sacks |first1=F. M. |journal=Circulation |volume=113 |issue=7 |pmid=16418439 |last2=Lichtenstein |first2=A. |last3=Van Horn |first3=L. |last4=Harris |first4=W. |last5=Kris-Etherton |first5=P. |last6=Winston |first6=M. |publisher=American Heart Association Nutrition Committee |author7=American Heart Association Nutrition Committee}}</ref>, ne nižajo pa rizika nastanka srčnožilnih bolezni<ref name=cardio/><ref>{{cite journal | url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD009518.pub2/abstract | title=Isoflavones for hypercholesterolaemia in adults |author1=Qin Y |author2=Niu K |author3=Zeng Y |author4=Liu P |author5=Yi L |author6=Zhang T |author7=Zhang QY |author8=Zhu JD |author9=Mi MT | journal=Cochrane Database Syst Rev | year=2013 | volume=6 | issue=6 | pages=CD009518 | doi=10.1002/14651858.CD009518.pub2 | pmid=23744562}}</ref>, raka prostate in infekcij dihal.<ref name="efsa">{{cite journal | url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2264 | title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage (ID 1286, 4245), maintenance of normal blood LDL cholesterol concentrations (ID 1135, 1704a, 3093a), reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704b, 2140, 3093b, 3154, 3590), maintenance of normal skin tonicity (ID 1704a), contribution to normal hair growth (ID 1704a, 4254), "cardiovascular health" (ID 3587), treatment of prostate cancer (ID 3588) and "upper respiratory tract" (ID 3589) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006 | author=Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, EFSA | journal=EFSA Journal | year=2011 | volume=9 | issue=7 | pages=2264 | doi=10.2903/j.efsa.2011.2264}}</ref> Fitična kislina je antioksidant in kelator. Manjšali naj bi verjetnost nastanka raka, diabetesa in lajšala vnetje<ref>{{cite journal | last1 = Vucenik | first1 = Ivana | last2 = Shamsuddin | first2 = AbulKalam M. | title = Cancer Inhibition by Inositol Hexaphosphate (IP6) and Inositol: From Laboratory to Clinic |journal=The Journal of Nutrition |publisher=American Society for Nutrition| volume = 133 | issue = 11 | pages = 3778S–3784S | date = November 2003 | url = http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/133/11/3778S | pmid = 14608114}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Yoon | first1 = Jane H. | last2 = Thompson | first2 = Lilian U. | last3 = Jenkins | first3 = David J. A. | title = The Effect of Phytic Acid on In Vitro Rate of Starch Digestibility and Blood Glucose Response | journal = American Journal of Clinical Nutrition|publisher=American Society for Nutrition | volume = 38 | issue = 6 | pages = 835–842 | date = December 1983 | url = http://www.ajcn.org/cgi/reprint/38/6/835 | pmid = 6650445}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sudheer | first1 = Kumar M. | last2 = Sridhar | first2 = Reddy B. | last3 = Kiran | first3 = Babu S. | last4 = Bhilegaonkar | first4 = P. M. | last5 = Shirwaikar | first5 = A. | last6 = Unnikrishnan | first6 = M. K.| title = Antiinflammatory and Antiulcer Activities of Phytic Acid in Rats | journal = Indian Journal of Experimental Biolotgy|publisher=National Institute of Science Communication and Information Resources| volume = 42 | issue = 2 | pages = 179–185 | date = February 2004 | pmid = 15282951 }}</ref>, a hkrati nižala absorpcijo pomembnih mineralov zalaradi keliranja.<ref>{{navedi knjigo | chapter = Phytates | title = Toxicants Occurring Naturally in Foods | author = Committee on Food Protection, Food and Nutrition Board, National Research Council | publisher = National Academy of Sciences |location=Washington, DC| year = 1973 | isbn = 978-0-309-02117-3 | pages = 363–371 | url = https://books.google.com/?id=lIsrAAAAYAAJ&pg=PA363}}</ref>

Količina fitoestrogenov naj ne bi izzvala bistvenega fiziološkega odziva, pri nadomeščanju človeškega ali kravjega mleka (0,005-0,001 mg/dan) pa je vnos bistveno višji pri soji (6-47 mg/dan).<ref name="Napier, India D. 2014">{{navedi revijo |first1=India D. |last1=Napier |first2=Liz |last2=Simon |first3=Devin |last3=Perry |first4=Paul S. |last4=Cooke |first5=Douglas M. |last5=Stocco |first6=Estatira |last6=Sepehr |first7=Daniel R. |last7=Doerge |first8=Barbara W. |last8=Kemppainen |first9=Edward E. |last9=Morrison |first10=Benson T. |last10=Akingbemi |title=Testicular Development in Male Rats Is Sensitive to a Soy-Based Diet in the Neonatal Period |journal=Biology of reproduction |year=2014 |volume=90 |issue=2 |pages=1-12 |doi=10.1095/biolreprod.113.113787}}</ref>

=== Alergija ===
Alergija na sojo spada pod pogostosti v isti rang kot mleko, jajca, arašidi, drevesni oreški in lupinarji. Diagnoza pri otrocih poteka z opisov simptomov in kožnimi ter krvnimi testi. Ker je bilo kontroliranih poskusov glede alergije malo, je težko zaključiti karkoli o prevalenci v splošni populaciji.<ref>{{cite journal|last=Cantani|first=A.|author2=Lucenti P.|date=August 1997|title=Natural History of Soy Allergy and/or Intolerance in Children, and Clinical Use of Soy-protein Formulas|journal=Pediatric Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=Wiley Online Library|volume=8|issue=2|pages=59–74|doi=10.1111/j.1399-3038.1997.tb00146.x|pmid=9617775}}</ref> Alergija navadno povzroča oteklino, koprivarico, redko pa tudi anafilaktičen šok. Vzrok alergije so najverjetneje sojini proteini, a v veliko manjši meri kot proteini arašidov in lupinarjev.<ref>{{cite journal|last=Cordle|first=C. T.|date=May 2004|title=Soy Protein Allergy: Incidence and Relative Severity|journal=Journal of Nutrition|publisher=The American Society for Nutritional Sciences|volume=134|issue=5|pages=1213S–1219S|pmid=15113974}}</ref> Pozitivni test pokaže, da je imunski sistem proizvedel protitelesa IgE.

Soja lahko sproži simptome netolerance, česar alergijski test ne pokaže. Otrok s simptomi navadno bruha in ima diarejo. Pri starejših otrocih je lahko diareja krvava, pojavi se anemija, izguba teže. V mladih otrocih pogosto izzveni.<ref>{{cite journal|last=Sampson|first=H. A.|date=May 1999|title=Food Allergy, Part 1: Immunopathogenesis and Clinical Disorders|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_1999-05_103_5/page/717|journal=The Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=American Academy of Allergy|volume=103|issue=5|pages=717–728|doi=10.1016/S0091-6749(99)70411-2|pmid=10329801}}</ref>

==Reference==
{{refsez|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Glycine max}}
{{Wikislovar|soja|Soja}}
* [http://www.zmag.org/content/showartide.efm?SectionID=42&ItemID=10628 Opis problemov, ki jih povzroča pridelava GSO-soje v Argentini]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

[[Kategorija:Metuljnice]]
[[Kategorija:Biogoriva]]
[[Kategorija:Genetsko spremenjeni organizmi]]
[[Kategorija:Predivnice]]
[[Kategorija:Užitne rastline]]
{{normativna kontrola}}