Slovaropisje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slovaropísje ali leksikografíja (starogrško λεξικον: lexikos - slovar + γραφο: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini:

  • Praktično slovaropisje (praktična leksikografija: gre za pripravljanje, sestavljanje, oziroma pisanje slovarjev ali leksikonov;
  • Teoretično slovaropisje (teoretična leksikografija): je veda, ki proučuje analiziranje ter opisovanje semantičnih, sintagmatskih ter paradigmatskih odnosov znotraj besedišča določenega jezika. Ukvarja se tudi z razvijanjem teorij o slovarskih delih in strukturah, ki v slovarjih povezujejo podatke. Preučuje tudi potrebo uporabnika slovarja po slovarskih podatkih v določenih situacijah ter možnosti za čim hitrejši dostop uporabnika do podatkov v natisnjenih oziroma elektronskih slovarjih.

Oseba, ki se ukvarja s slovaropisjem (leksikografijo), se imenuje slovaropisec (leksikograf). Ta skrbi za to, katere besede bodo vključene v slovar in pozneje v leksikon.

Leksikografija torej preučuje besede v povezavi s slovarji. Združuje teorijo in prakso sestavljanja slovarjev (način pisanja v slovarjih). Osredotočena je lahko na tako imenovane splošne slovarje (tisti, ki opisujejo jezik v splošni rabi), oziroma na strokovne slovarje (ti zajemajo predvsem omejeno besedišče določene stroke).